Dejan Hozjan, Tjaša Udovč in Eli Čigon
Primer oblikovanja vzgojnega koncepta na osnovni šoli
Povzetek:
S projektom Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah želimo narediti premik v samem načrtovanju vzgojnih načrtov. Če so le ti pogosto odraz taksonomsko naštetih željenih vrednot različnih deležnikov (vodstva šol, zaposlenih, učencev in staršev), ki v pedagoški praksi ne zaživijo, želimo s projektom vzgojne načrte nadgraditi z vzgojnim konceptom. Slednji je razumljen kot identitetno jedro celotne šole in pomeni njeno dolgoročno filozofijo, ki so ji zavezani vsi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor, in jo dejansko tudi živijo.
V prispevku želimo s pomočjo primera pokazati, na kakšen način je mogoče v osnovnih šolah nadgradili obstoječi vzgojni načrt z vzgojnim konceptom, ki bo predstavljal vzgojno identiteto posamezne osnovne šole.
1. Uvod
Vzgojni načrti so bili zakonsko umeščeni v slovenski šolski prostor od leta 2008. Snovalci šolske zakonodaje so z njimi želeli načrtno razvijati vzgojno področje v osnovnih šolah. Tako je naloga ravnateljev osnovnih šol, da skupaj z različnimi deležniki oblikujejo vzgojni načrt, ki bo predstavljal nadaljnji vzgojno razvoj šole in omogočal staršem vpogled v vzgojno delo šole (Zakon o osnovni šoli, 2008).
Desetletne izkušnje z vzgojnimi načrti kažejo, da so vzgojni načrti v osnovnih šolah odraz vzgojnih želja različnih skupin, ne odražajo pa konceptualnega razvijanja vzgojnega področja. Tako lahko v njih zasledimo zapise partikularnih vrednot, ki niso povezane v celoto in ne predstavljajo vzgojnega koncepta. Umanjkanje vzgojnega koncepta v javnih osnovnih šolah se najpogosteje odraža v dejstvu, da šole ne dosegajo željenih rezultatov na vzgojnem področju, t. j. celostnemu razvoju učencev (Šinkovec, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, na kakšen način bi bilo mogoče razvijati vzgojni koncept v osnovnošolskem prostoru..
2. Namen in cilji primera razvijanja vzgojnega koncepta
Temeljni namen primera je oblikovanje v vzgojnega načrta, ki bo temeljil na vzgojnem konceptu celostno razvitega posameznika na osnovni šoli.
Za potrebe doseganja zastavljenega namena pa je potrebno uresničiti naslednje cilje:
1. izvedba evalvacije obstoječega stanja na vzgojnem področju na osnovni šoli,
2. razvijanje lastnih vzgojnih prioritet in vzgojnega koncepta na osnovni šoli,
3. oblikovanje modela vzgojnega načrta za osnovni šoli in
4. načrtovanje implementacije modela vzgojnega načrta v neposredno pedagoško prakso na osnovni šoli .
3. Opis izvedbe primera razvijanja vzgojnega koncepta
Da bi lahko v celoti realizirali zastavljen namena in cilj, mora biti primer razvijanja vzgojnega koncepta sestavljen iz 4. faz (Slika 1).
Slika 1: Pogoji za razvijanje vzgojnega koncepta
1. faza: Izvedba evalvacije obstoječega stanja na vzgojnem področju
V okviru prve faze je potrebno raziskati stopnjo uresničevanja vzgojnega načrta na osnovni šoli. Glede na to se oblikuje evalvacijski inštrument, ki omogoča SWOT analizo obstoječih vzgojnih načrt in dejavnosti šole. Oblikuje se vprašalnik za evalviranje vzgojnega načrta in dejavnosti šole za različne deležnike (vodstvo šol, zaposlene, učence in starše). S pomočjo vprašalnika se izvede analiza dokumentov (t. j. vzgojnega načrta, vzgojnih dejavnosti) in anketiranje predstavnikov različnih deležnikov. Po opravljeni SWOT analizi se pripravi poročilo o zatečenem stanju na vzgojnem področju.
2. faza: Razvijanje lastnih prioritet in vzgojnega koncepta
Bistvo druge faze je oblikovanje vzgojnega koncepta za osnovno šolo. Za potrebe le tega je potrebno prvenstveno oblikovati orodje za usklajevanje vzgojnih želja in načel. Le ta bo temeljilo na poglobljenem intervjuju s predstavniki različnih deležnikov. Na tej podlagi in na SWOT analizi iz 1. faze je moč zasnovati skupni vzgojni koncept.
3. faza: Oblikovanje modela vzgojnega načrta
V tretji fazi se vzgojni koncept osnovne šole oblikuje v konkretnejšo obliko, t. j. v vzgojni načrt. Le ta vsebuje tematska vzgojna področja in vzgojna načela delovanja osnovne šole.
4. faza: Načrtovanje implementacije modela vzgojnega načrta
Sočasno z oblikovanjem modela vzgojnega načrta poteka zadnja vsebinska faza, v okviru katere poteka intenzivno komuniciranje z različnimi deležniki o uresničevanju novega vzgojnega načrta in vzgojnega koncepta v neposredno pedagoško dejavnost šole. Pri slednjem se natančneje opredelijo aktivnosti posameznih deležnikov na vzgojnem področju, predvsem zaposlenih na osnovnih šolah.
3. Zaključek
S primerom želimo oblikovati primer dobre prakse pri sistemskem razvijanju vzgojnega področja osnovnih šol. Pi čemer zasledujemo osnovni vzgojni namen, t. j. sistematično oblikovanje celostnega posameznika, da bo le-ta znal delovati v sodobni družbi. Predstavljen teoretični primer nam je služil kot podlaga za projekt Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah. Z njim smo želeli na Osnovni šoli Koroška Bela nadgraditi njihov vzgojni načrt s konceptom. Uspešna izvedba projekta pa lahko služi kot podlaga prenos primera dobre prakse tudi na druge šole.
Literatura
Šinkovec, Silvo (2017). Vzgojni načrt v šoli – Spodbujanje celostnega razvoja osebnosti učencev. Ljubljana: Jutro in Inštitut Franca Pedička.
Zakon o osnovni šoli (2007). Uradni list RS, št. 102/2007 (9. 11. 2007).
