1. Sklepne ugotovitve analize pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela
Na podlagi pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela med šolskimi leti 2019 in 2022 nas vodi do naslednjih povzetkov:
1. Prednosti vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
1.1. Vodstvo in zaposleni skrbijo za realizacijo ciljev na vzgojnem področju.
1.2. Učencem so na razpolago raznolike vzgojne in interesne dejavnosti.
1.3. Vodstvo šole spodbuja pedagoške delavce k vpeljevanju inovativnih metod poučevanja.
1.4. Za zaposlene in starše so organizirana različna predavanja.
1.5. Vodstvo in zaposleni zasledujejo cilj dobrega počutja učencev.
2. Pomanjkljivosti vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
2.1. V času šolanja na daljavo so se pojavljale težave s pomanjkanjem kadra in se začrtan načrt ni realiziral v popolnosti.
2.2. Pri učencih se je pojavljala zmanjšana motivacija za udeležbo pri različnih (vzgojnih) dejavnostih šole.
2.3. Zaradi izrednih okoliščin (Covid-19) so morale biti odpovedane različne šolske dejavnosti, ki bi bile v nasprotnem primeru uresničene.
2.4. Predvsem pri delu z učenci s posebnimi potrebami so se pojavljale pomanjkljive prilagoditve novim okoliščinam učencev (Covid-19).
3. Priložnosti za izboljšave vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
3.1. Z uporabo lokalno predelane hrane bi lahko pri učencih spremenili pogled učencev na zdrav način prehranjevanja.
3.2. Življenje v urbanem okolju in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom ponuja številne možnosti za izobraževanje za trajnostni razvoj pri učencih.
3.3. Ob intenzivnem mednarodnem sodelovanju bi lahko dodatno spodbudili sodelovanje z lokalnimi organizacijami in tako krepili nacionalno identiteto.
3.4. Kljub temu, da vodstvo šole spodbuja pedagoške delavce k uvajanju inovativnih pristopov, pa slednje ni v popolnosti uresničeno.
2. Sklepne ugotovitve analize vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
Izhajajoči iz analize v prejšnjem poglavju lahko izpostavimo naslednje ključne ugotovitve o vzgojnih načrtih Osnovne šole Koroška Bela:
1. Prednosti vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
1.1. Iz vrednot v vzgojnih načrtih je razvidno, da se pojavlja želja po celostnem vzgajanju učencev.
1.2. Cilji in vrednote v vzgojnih načrtih izhajajo iz vizije šole.
1.3. Umestitev vodenja z zgledom med vrednote v vzgojnem načrtu iz leta 2020 kaže na zavedanje pomena vzgoje z modelom.
2. Pomanjkljivosti vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
2.1. V primerjavi s preteklimi vzgojnimi načrti v vzgojnem načrtu iz leta 2020 ni moč zaslediti navedbe prioritetnih področij.
2.2. Vsebina vzgojnih načrtov se prenaša iz leta v leto in se vzgojni načrti bistveno ne posodabljajo.
3. Priložnosti za izboljšanje vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
3.1. Vzgojni načrt bi lahko temeljil na identitetnih elementih vseh deležnikov v šoli.
3.2. Obstoječi vzgojni načrt bi se lahko nadgradil z akcijskim načrtom (in prioritetami), saj bi na ta način bilo moč razbrati način njegove uresničitve.
3. Sklepne ugotovitve anketiranja zaposlenih
Iz rezultatov anketiranja zaposlenih lahko izpeljemo naslednje bistvene ugotovitve:
1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Zaposleni so mnenja, da je vzgajanje zelo pomembno oziroma pomembno za delovanje šole in so zadovoljni z vzgojnim delom šole.
1.2. Na podlagi stališč zaposlenih šola zelo omogoča oziroma omogoča vzgojno delo na delovnem mestu. Pri tem pa prevladujejo vzgojno delovanje z zgledom, usklajeno vzgojno delo in doslednost ter seznanjanje učencev s pravicami, odgovornostjo in pravili.
1.3. Pri vzgojnem delu šole si zaposleni želijo več spodbujanja spoštovanja in strpnosti ter usklajenega vzgojnega dela s starši.
2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Zaposleni menijo, da so vzgojni načrti nujni in vplivajo na vzgojno delo šole, vendar je uspešnost vzgojnih načrtov odvisna od same izvedbe.
2.2. Večina zaposlenih pri oblikovanju vzgojnega načrta ni sodelovala. Tisti pa, ki so sodelovali pri pisanju vzgojnega načrta in ugotavljanju želja zaposlenih, staršev ali učencev.
2.3. Velika večina zaposlenih je bila s samim vzgojnim načrtom bila seznanjena. Prvenstveno so se seznanili z njim na sestankih, preko spletne strani šole ali s samim sodelovanjem pri njegovem oblikovanju.
2.4. Rezultati anketiranja kažejo, da večina zaposlenih ocenjuje vsebino vzgojnega načrta kot ustrezno in jasno. Kot pozitivne elemente obstoječega vzgojnega načrta šole navajajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Med pomanjkljivostmi pa se pojavljajo nedorečenost posledic kršitev vzgojnega načrta ter potrebo po njegovi konkretizaciji in posodobitvi.
2.5. Zaposleni vzgojni načrt šole najpogosteje izvajajo s proaktivnimi in preventivnimi dejavnostmi v okviru vsakodnevne šolske prakse in s pohvalami priznanji in nagradami učencem.
2.6. Izvajanje vzgojnega načrta šole prvenstveno vpliva na transparentnost dela šole in na vedenje učencev. Zaposleni menijo, da ga je težko izvajati zaradi pomanjkljivega sodelovanja med vsemi deležniki in njegove neživljenjskosti.
3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Večina zaposlenih se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta. Tisti zaposleni, ki pa bi se želeli vključiti, pa želijo sodelovati pri ugotavljanju, usklajevanju in pisanju vzgojnega načrta in vzgojnega koncepta ter oblikovanju aktivnosti za njuno uresničevanje.
3.2. Zaposleni si želijo, da bi pri oblikovanju in izvajanju vzgojnega načrta bolj sodelovali deležniki med sabo, da bi bili bolj jasno dorečeni vzgojni ukrepi in da bi bil vzgojni načrt bolj predstavljen vsem deležnikom.
3.3. Po mnenju zaposlenih bi morali na šoli še posebej razvijati naslednje ključne vrednote: spoštovanje, strpnost, poštenost in znanje.
3.4. Na podlagi odgovorov zaposlenih je razvidno, da šola daje poudarek na razvijanju strpnosti, discipline in medosebnim odnosom. Ponosni pa so na pozdravljanje učencev,
3.5. Lepo vedenje in razgledanih učencev sta dva ključna elementa prepoznavnosti šole, ki ju zaposleni še posebej izpostavljajo.
4. Ključne ugotovitve anketiranja staršev
Na podlagi rezultatov anketiranja staršev lahko podamo naslednja splošna spoznanja:
1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Pri starših prevladuje mnenje, da je vzgajanje učencev za njih zelo pomembno.
1.2. Z vzgojnim delom šola pa so zadovoljni.
1.3. Ključna področja za izboljšanje vzgojnega dela na šoli se pojavljajo na področju spodbujanja spoštovanja, strpnosti, samonadzora in samodiscipline učencev.
2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Starši so mnenja, da so vzgojni načrti nujni in je njihova uspešnost odvisna od same izvedbe.
2.2. Pri samem oblikovanju vzgojnega načrta šole je sodelovalo malo staršev. Jih je pa več seznanjenih z njim.
2.3. Pri obstoječem vzgojnem načrtu so staršem všeč navedene vrednote in aktivnosti ter vpliva na preglednosti dela šole.
2.4. Staršem pa se zdi problematična samo uresničevanje vzgojnega načrta, saj je pogosto delovanje deležnikov v neskladju z njim.
3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Starši si nekoliko bolj želijo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju vzgojnega načrta kot je to bilo predhodno, predvsem pri usklajevanju želja deležnikov.
3.2. Iz odgovorov staršev je razvidno, da si želijo vzgojni načrt, ki bi bil bolj življenjski.
3.3. Po mnenju staršev bi naj na šoli še posebej razvijali vrednote spoštovanja, sodelovanja in strpnosti. Slednje pa so tisti elementi po katerih bi naj bila šola prepoznana.
5. Ključne ugotovitve anketiranja učencev
Na podlagi opravljenega anketiranja učencev o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela je moč podati naslednje ključne ugotovitve:
1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Mnenje učencev je, da je vzgajanje pomemben dejavnik šole.
1.2. S samim načinu vzgajanja na šoli so učenci zadovoljni.
1.3. Na vzgojnem področju si učenci predvsem želijo nagrad v primeru lepega vedenja in možnosti pogovora z učitelji ob vseh njihovih vzgojnih težavah.
2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Večina učencev ne pozna vzgojnega načrta šole in njegove vsebine.
2.2. Učenci, ki pa poznajo vzgojni načrt, so se z njim seznanili preko šole najpogosteje preko spletne strani in s pomočjo učitelja/ice.
2.3. Oblikovanje vzgojnega načrta je bilo vključenih zelo majhno število anketiranih učencev (2% vseh). Tisti, ki pa so sodelovali pri oblikovanju vzgojnega načrta, pa so sodelovali na način, da so izpolnili vprašalnik.
3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Večina anketiranih učencev ni izrazila posebne želje po aktivni vključitvi v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta.
3.2. Kot ključne vrednote za učence v njihovem življenju in tudi tiste, ki si jih želijo v šoli še posebej razvijati, se pojavljajo: zdravje, prijateljstvo, spoštovanje, poštenost, varnost in zaupanje.
3.3. Iz kategoriziranih odprtih odgovorov učencev je razvidno, da si le ti želijo osnovno šolo, ki bo prepoznana po prijaznosti, lepem vedenju, športnih aktivnosti in prehrani.
6. Ključne ugotovitve anketiranja o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela (skupaj zaposleni, starši in učenci)
V zaključnem poglavju o anketiranju zaposlenih, staršev in učencev o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela podajamo naslednja ključna spoznanja:
1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Anketiranci izpostavljajo, da je vzgajanje za njih zelo pomembno. Še posebej se odraža visoka stopnja pomembnosti pri zaposlenih (87%) in starših (73%), pri učencih pa je ta pomembnost izrazito manjša (32%).
1.2. Zadovoljstvo vseh anketirancev z vzgojnim delom šole je nad povprečjem. S slednjim so najbolj zadovoljni zaposleni (97% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih). Manjše zadovoljstvo pa je opazno pri starših (61% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih) in učencih (65% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih).
1.3. Zaposleni in starši menijo, da bi se vzgojno delo lahko izboljšalo pri naslednjih treh področjih: spodbujanje spoštovanja in strpnosti (prevladuje pri obeh skupinah – 20% zaposlenih in 23% staršev), spodbujanja samonadzora in samodiscipline učencev ter vzgoje z osebnim zgledom zaposlenih. Osebni zgled zaposlenih je najpogostejši način vzgojnega delovanja zaposlenih na delovnem mestu (24%). Učenci pa si želijo več nagrajevanja v primeru lepega vedenja (20%) in možnost pogovarjanja z učitelji o vsem (19%).
2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Po mnenju večine zaposlenih (31%) in staršev (24%) je uspešnost vzgojnih načrtov pogojena od same izvedbe. Hkrati pa je iz odgovorov obeh skupin anketirancev (19% zaposlenih in 17% staršev) moč zaznati nujnost vzgojnih načrtov v osnovnošolskem prostoru.
2.2. Iz odgovorov vseh treh skupin anketirancev je razvidno, da jih je le 5 % sodelovalo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole. Pri čemer so prevladovali zaposleni (32%). Starši (3%) in učenci (2%) pa so sodelovali v bistveno manjšem obsegu. Večina učiteljev (56%) je sodelovala pri samem pisanju vzgojnega načrta, starši so sodelovali pri ugotavljanju njihovih želja, učenci pa pretežno pri izpolnjenju vprašalnika.
2.3. So pa vsi deležniki v večji meri seznanjeni z vzgojnim načrtom, kot jih je sodelovalo pri njegovem oblikovanju. Tako je 95 % zaposlenih, 54% učencev in 25% staršev seznanjenih z vzgojnim načrtom. Večina zaposlenih (40%) in staršev (40%) so se z njim seznanili preko predstavitve na šolskem sestanku. Učenci pa pretežno (40%) preko spletne strani šole.
2.4. Večina zaposlenih (86%) in staršev (68%) meni, da je vsebina obstoječega vzgojnega načrta ustrezna in jasna. Kot prednost oboji izpostavljajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Zaposleni, ki pa z njim niso z njim zadovoljni, pa si želijo njegovo natančnejšo konkretizacijo, posodobitev in opredelitev posledic kršitev vzgojnega načrta. Starši pa pretežno večji poudarek na njegovi ustrezni izvedbi in jasnosti.
2.5. Zaposleni (37%) in starši (25%) menijo, da sama izvedba vzgojnega načrta pomembno vpliva na preglednost vzgojnega dela šole. Se pa na ravni pomanjkljivosti pojavljajo manjše razlike med odgovori zaposlenih in staršev. Tako zaposleni (34%) kot tudi starši (11%) navajajo, da je vzgojni načrt neživljenjski. Razlike pa se pojavljajo na točki, da zaposleni (34%) izpostavljajo, da so težave pri izvajanju vzgojnega načrta zaradi pomanjkljivega sodelovanja med deležniki, starši (25%) pa zaradi neskladnega delovanja z vzgojnim načrtom.
3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Tako večina zaposlenih (76%) kot tudi učencev (64%) se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta. Si pa slednje želi večina (53%) staršev.
3.2. Tako zaposleni kot tudi starši, ki so izrazili željo po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju bodočega vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta želijo sodelovati v vseh fazah, t. j. ugotavljanju in usklajevanju želja, pisanju vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta, oblikovanju aktivnosti za njuno uresničevanje in evalvacijo.
3.3. Med zaposlenimi in starši se pojavljajo razlike pri željenih spremembah načina oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta. Največ zaposlenih (17%) si želi več sodelovanja med deležniki, starši (33%) pa si želijo bolj življenjsko izvedbo vzgojnega načrta.
3.4. Mnenje zaposlenih in staršev je zelo podobno pri navedbi ključnih vrednot za njih osebno. V obeh primerih se kot najpogostejši ključni vrednoti pojavljata spoštovanje in prijateljstvo. Za učence sta prav tako pomembni osebni ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo (M=3,6), ob zdravju (M=3,7).
3.5. Spoštovanje je tista vrednota, ki bi si jo želeli tako zaposleni (28%) kot tudi starši (27%) bolj razvijati na šoli. Ob tem bi si želeli zaposleni dati večji poudarek še na razvijanju strpnosti, starši pa sodelovanju. Pri učencih pa je vrstni red ključnih vrednot, ki bi jih naj bolj razvijali na šoli enak kot pri njihovih osebnih ključnih vrednotah, to je zdravje (M=4,6), prijateljstvo in spoštovanje (M=4,5).
3.6. Zaposleni in učenci imajo dokaj podoben pogled na željene elemente prepoznavnosti njihove šole na vzgojnem področju. Oboji namreč visoko vrednotijo lepo vedenje učencev. Pri čemer je za zaposlene pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).
7. Sklepne ugotovitve
V pričujočem dokumentu o vzgojnih načrtih in vzgojni dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela so bila prikazane analize pedagoških poročil, vzgojnih načrtov in rezultati anketiranja zaposlenih, staršev in učiteljev. Glede na različne vire analiz lahko podamo sledeče sklepne ugotovitve:
- Analiza pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela
- Vodstvu šole in zaposlenim je pomembno dobro počutje učencev v šoli.
- Zaposleni na šoli izvajajo raznolike vzgojnega dejavnosti za učence, z željo po njihovem celostnem razvoju.
- Namera vodstva šole je vpeljati inovativne pristope k pedagoškemu delu, ki jih je potrebno kakovostno izpeljati v realnosti.
- Čas šolanja na daljavo je pomembno vplival na pedagoško delovanje, saj se je šola srečevala s pomanjkanjem kadra in zastavljenih dejavnosti ni bilo mogoče v popolnosti realizirati.
- Značilnosti okolja, kjer se nahaja šola, omogočajo dodatne možnosti izobraževanja učencev za trajnostni razvoj.
2. Analiza vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
-
- Cilji in vrednote v vzgojnih načrtih odražajo željo vodstva šole in zaposlenih po celostnem razvoju učencev.
- Iz vzgojnih načrtov je razvidna jasna strukturiranost in povezava med vizijo šole, cilji in vrednotami v vzgojnem načrtu.
- Primerjava vzgojnih načrtov kaže, da se velika večina vsebin prenaša in je vsebinskih sprememb relativno malo.
- Široka zastavljenost vrednot v vzgojnih načrtih ne odraža jasne identitete šole na vzgojnem področju.
- Da bi vzgojni načrt pridobil na večji transparentnosti in učinkovitosti, bi ga bilo potrebno dopolniti z akcijskim načrtov.
3. Rezultati anketiranja zaposlenih, staršev in učencev Osnovne šole Koroška Bela
-
- Med vsemi deležniki, t. j. zaposlenimi, starši in učenci, veje visoka stopnja zavedanja pomena vzgoje z učence.
- Med starši in učenci je moč zaznati nizko stopnjo sodelovanja pri oblikovanju vzgojnega načrta. Hkrati pa je nizka želja po le tem.
- Iz odgovorov zaposlenih in staršev je razvidno, da je uresničevanje vzgojnega načrta omejeno zaradi sodelovanja in neskladnega delovanja deležnikov.
- Med ključnimi vrednotami, ki se izpostavljajo kot najbolj zaželene, se pri vseh deležnikih pojavljata spoštovanje in strpnost.
- Zaposleni in učenci izražajo željo, da bi bila šola prepoznana po lepem vedenju učencev.