1. Izhodišča vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela
Iz poročila analize stanja na področju vzgoje na OŠ Koroška Bela se vidi, da šola veliko dela na vzgojnem področju. Tudi iz letnega poročila se vidi, na primer, da »…skozi celo leto so si prizadevali za kvalitetno predajanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja, negovanje spoštovanja, strpnosti in veselja. Poskrbeli so za pestro izbiri izbirnih predmetov ter razširjenega programa kot so šole v naravi ali tabori, interesne dejavnosti, programi izobraževanja družin«. In še: »S pomočjo dežurstev na hodnikih so povečali nadzor in prispevali k varnosti. Izkazalo se je, da je bilo namerno povzročene materialne škode bistveno manj. Pri nekaterih učencih so opazili neopravičene izostanke, to so reševali z njihovimi starši. Na šoli so uvedli prostor za tiste, ki niso sposobni sami v miru počakati na začetek druge ure. V naprej jim je osnovni cilj premagovanje lenobe med učenci. Vzgojni načrt, v katerem se zavzemajo za življenje v skupnosti in drug z drugim ter učiti se, da bi znali živeti s seboj, so dosledno udejanjali tekom celega leta skozi prireditve, dneve dejavnosti, s sporočili zapisanimi po šoli ter v trenutkih, ko so opazili, da se otroci ne ravnajo po smernicah zapisanimi v njem. V šolskem letu so nadaljevali s poskusom »Gibanje, zdravje za dobro telesno in duševno počutje«. Namen je zagotoviti vsaj 5 ur gibalne aktivnosti na teden oz. eno uro le-te na dan. Uvedli so še minute za sproščanje in aktivni odmor«. Za doseganje motiviranosti učencev, željo po znanju in sproščeno vzdušje. Šola želi podati vsakemu posamezniku možnost za razvijanje svojih sposobnosti. Za učence, ki imajo mentalne in čustvene težave, bi lahko ustvarili mediacijski krožek, v katerem bi bili primorani se učiti neposredne komunikacije.
Šola je ima veliko projektov, na primer projekti, ki spodbujajo branje in pisanje, preventivni projekti, kot na primer, Teden vseživljenjskega učenja, Mesec boja proti odvisnosti, Dan boja proti kajenju, Svetovni dan boja proti aidsu, Odnosi med spoloma, Šola za starše, delavnice za zmanjševanje nasilja. Kot Unescova šola vzgaja v duhu kulture in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine.
Želijo si izboljšati in povečati sodelovanje s starši, organizirali so predavanje o pasteh sodobnega načina življenja in spoštljivo komunikacijo drug do drugega ter reševanje konfliktov. Šola želi splesti čim tesnejše vezi med šolo, učenci in starši, »…saj je le tako mogoče graditi skupne cilje, ki jih bomo uspešno uresničevali«.
Šola v letnem pedagoškem poročilu poudarja pomen šolske svetovalne službe. »Delo svetovalne službe v šoli je v skladu z vzgojno-izobraževalnim ciljem šole usmerjeno v optimalen razvoj otroka, učenca ter hkrati razvoj šole kot celote. Temeljne naloge svetovalne službe so: učenje in poučevanje, vodenje dela z nadarjenimi učenci, koordinacija učne pomoči za učence s posebnimi potrebami in učnimi težavami, šolska kultura, vzgoja, klima, red, telesni in osebni (spoznavni in čustveni) ter socialni razvoj, šolanje in poklicna orientacija, pomoč pri socialno – ekonomskih stiskah, razvojno- preventivno delo ter načrtovanje in evalvacija…« Zanimivo pa je, da ob vseh nalogah, ki so naštete, šolska svetovalna služba nima naloge načrtovanja, spremljanja izvedbe in evalvacije vzgojnega načrta.
Osnovna šola ima tri inačice vzgojnega načrta, kjer so opredeljene vrednote, vzgojna načela in vzgojne dejavnosti. Iz analize treh načrtov izpostavljamo:
• Poslanstvo šole, ki ima dva poudarka: Osebna rast in razvoj vsakega njenega učenca in tudi zaposlenega ter ustvarjanje najboljši pogoji za učenje.
• Vizija temelji na petih vsebinskih elementih: razvijanje kritičnega razmišljanja, pridobivanje kvalitetnega znanje, razvijanje spoštovanja, spodbujanje strpnost in krepitev veselja.
• Cilji osnovne šole so: razvijanje evropskih vrednot; razvoj glede na specifičnosti učenca; skladni razvoj učenca; učenje za življenje s seboj, učenje za življenje v skupnosti; vseživljenjsko učenje; vzgoja za spoštovanje.
Temeljne usmeritve za vzgojno delo so v vseh treh vzgojnih načrtih praktično enake, kar kaže na stabilnost temeljnih smernic. Šola ima svojo filozofijo na področju vzgoje, ki odseva v viziji, poslanstvu in ciljih. Čuti se, da je šola del mreže Unescovih šol, kar se odraža v določenih poudarkih.
Dejavnosti so navedene kot pohvale, priznanja in nagrade; proaktivne in preventivne aktivnosti; vzgojni opomini, postopki ter ukrepi. Šola ima še mnoge druge dejavnosti, ki pa niso del vzgojnih načrtov, ampak drugih pobud, kot so različni projekti. Vidi se nepovezanost vzgojnih dejavnosti.
Za vzgojno delo je pomemben odnos šole s starši, z družinami. Osnovna šola Koroška Bela ima različne nivoje sodelovanja s starši, na primer: skupno postavljanje ciljev pri reševanju problemov; sodelovanje na roditeljskih sestankih; sodelovanje pri upravljanju šole; udeležba na izobraževanjih za starše; udeležba staršev na dnevu odprtih vrat; udeležba staršev pri uresničevanju prednostnih nalog vzgojnega načrta; udeležba staršev v šolskem življenju in delu.
V vzgojnih načrtih izpostavijo tudi izboljšanje vsakodnevne komunikacije in medsebojnih odnosov, krepitev temeljnih učnih navad učencev, graditev boljše nacionalne identitete in ponos do domačega mesta.
Znotraj vzgojnih načrtov ne najdemo zapisanih načinov, kako bo šola uresničevala svoje vrednote, dosegala vzgojne cilje in izvajala vzgojne dejavnosti. Čuti se zadrega, kako cilje povezati s konkretnimi dejavnostmi. Zaradi pomanjkanja povezanosti med ideali in resničnostjo, cilji in dejavnostmi, se kaže potreba po vzgojnem konceptu, ki bi nudil ’lastno filozofijo’, ki bi omogočala povezanost obeh nivojev. Potem se ne bi dejavnosti kopičile (vsaka dejavnost je dobra), toda bi izbirali dejavnosti, ki bi pomagale dosegati zastavljene cilje, ker bi šola vedela, kaj želi doseči in kako želi to doseči. Na podlagi tega bi lažje izdelali ’akcijski načrt’.
Izhodišče za oblikovanje vzgojnega načrta so tudi sporočila anketiranju zaposlenih, staršev in učencev o vzgojnem delu na Osnovni šoli Koroška Bela. Izpostavljamo nekaj sporočil:
- Anketiranci izpostavljajo, da je vzgajanje za njih zelo pomembno. Še posebej se odraža visoka stopnja pomembnosti pri zaposlenih (87%) in starših (73%), pri učencih je manj izrazito (32%).
- Zadovoljstvo anketirancev z vzgojnim delom šole je nad povprečjem. Najbolj so zadovoljni zaposleni (97%), potem učenci (65%) in starši (61%).
- Zaposleni in starši menijo, da bi se vzgojno delo lahko izboljšalo na naslednjih področjih: spodbujanje spoštovanja in strpnosti, spodbujanja samonadzora in samodiscipline učencev ter vzgoje z osebnim zgledom zaposlenih. Učenci si želijo več nagrajevanja v primeru lepega vedenja (20%) in možnost pogovarjanja z učitelji (19%).
- 95 % zaposlenih, 54% učencev in 25% staršev je seznanjenih z vzgojnim načrtom. 40% zaposlenih in staršev so se z njim seznanili preko predstavitve na šolskem sestanku; 40% učencev preko spletne strani šole. In še pomembno sporočilo, 18% anketirancev je premalo pozna vzgojne načrte, da bi jih lahko komentirali.
- Pri oblikovanju vzgojnega načrta šole sodelovalo 32% zaposlenih, 3% staršev in 2% učencev.
- 86% zaposlenih in 68% staršev meni, da je vsebina obstoječega vzgojnega načrta ustrezna in jasna. Kot prednost oboji izpostavljajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Zaposleni, ki pa z njim niso z njim zadovoljni, si želijo njegovo natančnejšo konkretizacijo, posodobitev in opredelitev posledic kršitev vzgojnega načrta.
- Zaposleni (34%) izpostavljajo, da so težave pri izvajanju vzgojnega načrta zaradi pomanjkljivega sodelovanja med deležniki, starši (25%) pa zaradi neskladnega delovanja z vzgojnim načrtom.
- Večina zaposlenih (76%) in učencev (64%) se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta. Sodelovati pa želi 53% staršev.
- 17% zaposlenih si želi več sodelovanja med deležniki, 33% staršev si želi bolj življenjsko izvedbo vzgojnega načrta.
- Za zaposlene in starše sta ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo, za učence pa prijateljstvo in spoštovanje.
- Zaposleni in učenci visoko cenijo lepo vedenje učencev. Pri čemer je za zaposlene pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).
Na podlagi opravljenega intervjuja s predstavniki vseh deležnikov (zaposlenih, staršev in učencev) pa je bilo moč ugotoviti naslednje:
- Najpogostejši element povezovanja vseh deležnikov (zaposlenih, staršev in učencev) na vzgojnem področju predstavlja spoštovanje.
- Spoštovanje in strpnost imata po mnenju zaposlenih in staršev ključno vlogo pri oblikovanju vizije šole. Da sta omenjeni vrednoti tako visoko ovrednoteni pri zaposlenih in starših, je pogojeno z delom z vzgojno težje obvladljivimi učenci in narodnostno raznolikost učencev na šol.
- Možnosti za dodatno razvijanje spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti na šoli se kažejo s pomočjo delavnic, večjim sodelovanjem staršev in več pogovora o teh vrednota pri pouku.
- V oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta se zaposleni, starši in učenci ne vključujejo, ker premalo poznajo tematiko, ker je zanje nepomembna in niso zanjo zainteresirani.
- Enako kot pri razvijanju vrednot spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti, se lahko deležnike motivira s pomočjo delavnic.
Ugotavljamo, da osnovna šola nima vzgojnega koncepta, ki bi nudil okvir za vzgojno delo, za izbor dejavnosti, postavljanje jasnejših ciljev na področju vzgoje, povezoval cilje, nudil okvir za akcijski načrt, za izbor dejavnosti in nudil okvir za izobraževanje zaposlenih in staršev. Čuti se zadrega, kako zastavljene cilje povezati s konkretnimi dejavnostmi.
Vzgojni koncept služil kot nosilni steber za vsakega zaposlenega na šoli pri izvajanju svojega poklica. Zaposleni vzgojni koncept uporabljajo kot oporo pri oblikovanju vzgojnega načrta, vsega pedagoškega dela na šoli. Ko iščejo konkretne rešitve pri določenih vzgojnih težavah, ki se pojavijo na šoli, imajo svoj okvir, znotraj katerega iščejo rešitve. Okvir jim omogoča, da ne le dodajajo nove dejavnosti ali nove projekte, ampak skrbijo za celostni pristop na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgojni koncept postaja ponotranjena življenjska filozofija vseh zaposlenih. Zato ni dovolj, da je vzgojni načrt le nabor različnih vrednot, ampak le te odražajo kulturo šole, celoto, ki jo razumejo vsi na šoli in so jo pripravljeni uresničevati vsakodnevno.
Tudi starši si s pomočjo jasnega vzgojnega koncepta ustvarijo svoje mnenje in pričakovanja o vzgojnem delovanju šole, ki jo obiskuje njihov otrok. Ob zapisu in utemeljitvijo vzgojnega koncepta šole starši spoznajo, kakšen vzgojni ideal šola zasleduje in s kakšnimi pristopi bo svoj vzgojni ideal uresničevala. Na ta način se oblikuje dialog med šolo in družino glede vzgajanja otrok in se zaradi skupnega jezika lažje uskladijo v ciljih in sodelujejo pri dejavnostih. Razvijanje in uresničevanje vzgojnega koncepta je živ proces, ki omogoča staršem aktivno vključenost. Bolj ko so starši in učenci vključeni v izbor vzgojnega koncepta in oblikovanje vzgojnega načrta, lažje se bodo poistovetili z njim in ga uresničevali v praksi. Sočasno pa jim bo sodelovanje pri oblikovanju vzgojnega koncepta dalo občutek, da so slišane njihove vzgojne želje in so pomemben del vzgojnega procesa šole.
2. Predstavitev vzgojnega koncepta Osnovne šole Koroška Bela
Vzgojni koncept je filozofski okvir, ki ga šola potrebuje za izdelavo kakovostnega in celostnega vzgojnega načrta. Kot večina šol, tudi Osnovna šola Koroška Bela nima svojega vzgojnega koncepta. Šola ima veliko projektov, je kulturna šola, je vključena v mrežo Unescovih šol, toda nobeden od teh ne nudi celostno podobo vzgojnega dela. Kot vzgojni koncept bi lahko služila Unescova pedagogika, ki bi jo bilo potrebno bolj izkoristiti in preplesti v celotno življenje šole. Mnoge vzgojne dejavnosti so preveč razpršene in ne dajejo občutka, da so med seboj vsebinsko povezane, zato tudi ne povezujejo zaposlenih in staršev za doseganje skupnih ciljev. Pedagoška filozofija poleg vrednot, potrebuje antropološko izhodišče. Iz tega izhajajo vrednote in vzgojna načela, kar nudi podlago za načrtovanje vzgojnih dejavnosti.
Ker je vrednota spoštovanje v analizi stanja najbolj izpostavljena vrednota, se je skupina za vzgojni načrt odločila, da šoli predlaga vzgojni koncept oblikovan na vrednoti spoštovanje. Vzgojni koncept šole bi zato nosil ime KULTURA SPOŠTOVANJA.
3. Utemeljitev vzgojnega koncepta Osnovne šole Koroška Bela
Oblikovanje vzgojnega koncepta omogoča graditev identitete šole, njeno prepoznavnost. Učitelji, starši in učenci so v anketi in intervjujih dali sporočilo, da si želijo večjo prepoznavnost svoje šole in večjo stopnjo pripadnosti. Če želimo povečati pripadnost, je potrebno bolj jasno opredeliti identiteto šole, ki ji lahko deležniki pripadajo.
Ključnega pomena je, da se v oblikovanje vzgojnega načrta vključijo vsi deležniki v šolskem prostoru (zaposleni, starši in učenci), saj je slednji primarno namenjen njim in njihovemu vzgojnemu udejstvovanju. Ta proces se zgodi pri načinu oblikovanja vzgojnega načrta, zato smo pri tem projektu vključili učitelje, učence in starše. Če deležniki ne poznajo vzgojnega načrta, če ne poznajo temeljnih ciljev, ne morejo tvorno sodelovati. Vzgojni koncept ustvari skupni jezik, znotraj katerega se deležniki lahko konstruktivno pogovarjajo in ustvarjalno sodelujejo.
Temeljna vrednota šole je spoštovanje. Zato smo prav to vrednoto vzeli za izhodišče oblikovanja pedagoške zasnove. Spoštovanje nudi več izhodišč za vzgojno delo, sega v jedro osebnosti in je temelj družbenega sobivanja. Spoštovanje je najprej usmerjeno do osebe same in odnosa do sebe, potem v odnos do drugih oseb in tudi odnos do drugih in drugačnih skupnosti. Spoštovanje nudi tudi dobro izhodišče za spodbujanje celostnega razvoja osebnosti.
Človek mora najprej odkriti vrednost svoje osebnosti, vrednost svojega življenja, da bo imel občutek za vrednost drugih. Spoštovanje je torej tesno povezano z odnosom do sebe, kar izražamo v terminu samospoštovanje. Ker želi šola na podlagi izbrane vrednote spoštovanje, proaktivno graditi KULTURO SPOŠTOVANJA, se odloča spodbujati razvoj samospoštovanja. Ravno odnos do sebe, občutek za sebe postane matrica odnosa do drugih ljudi.
Vsak človek je edinstven, dragocen in ima svoje dostojanstvo, zato je vsak človek vreden spoštovanja. V skladu z Unescovo pedagogiko šola učence spodbuja ’učiti se biti’. Kako biti človek, kako razviti svoje potenciale, kako postati srečen človek. Učenci morajo odkriti, doživeti, da je lepo biti človek. ’Biti’ izraža eksistencialno razsežnost življenja, zato je pomembno, da učenci odkrivajo veličino svoje pojavnosti, ne glede na njihovo uspešnost. Družba, ki predvsem tekmuje in hiti, išče najboljše rezultate, da signal, da je človek vreden le po uspešnosti. Toda, človek ni samo produkcijsko bitje, njegova vrednost ni odvisna od delavnosti, rezultatov, ocen, zasluženega denarja ali statusa v družbi. Deklaracija o človekovih pravicah sloni na filozofiji, da je vsak človek vreden sam po sebi, ne glede na spol, raso, vero, sposobnosti, rezultate, status v družbi, vlogo, ki jo ima, itd. Učenci morajo odkriti svojo človeškost, lepoto tega, da je biti človek nekaj izjemnega in velikega. To izhodišče je pomembno tudi zaradi inkluzivne pedagogike, ki temelji na dejstvu, da je človekova vrednost vedno del človekove osebnosti, ne glede na njegove šolske, športne ali poslovne uspehe, zato vreden član skupnosti.
Celostni razvoj osebnosti je osnovni smoter vzgoje in izobraževanja. Samospoštovanje, ki je jedro osebnosti, je, zato odlično izhodišče za razvoj vseh področij. Samospoštovanje povezuje telesni, čustveni, kognitivni, vedenjski, družbeni, estetski in duhovni razvoj posameznika.
V pluralni družbi, ko se različni ljudje med seboj trudijo, da bi zgradili ustvarjalno sožitje, je potrebna najprej strpnost, kar pomeni sprejeti ljudi, ki so drugačni. Ker pa ne gre samo za to, da druge ’trpimo’ ob sebi, ampak gre za več, da nas drugi začnejo zanimati, zato jih spoznavamo in tudi cenimo. Od strpnosti preidemo k spoštovanju. Pomembno je, da ’trpimo’ ob sebi drugače razmišljujoče ljudi, korak naprej pa je, da drugačne ljudi tudi spoznavamo in spoštujemo. To še ne pomeni, da se z vsemi strinjamo, kar je nemogoče, pomeni pa, da se zanimamo, kako drugi razmišlja, kašne vrednote ima, kaj veruje in kaj upa, od kod ima svoje najgloblje motivacije. Iz tega razumemo tudi njegovo vedenje. Želimo razumeti drugega in ga sprejeti v njegovi drugačnosti. To je spoštovanje. To je humus pluralne družbe in humus zdrave demokracije. Če ljudi, ki so drugačni od nas poznamo, nas ni strah pred njimi, lahko ustvarimo neko stopnjo zaupanja in odkrijemo področja, na katerih lahko z njimi sodelujemo. KULTURA SPOŠTOVANJA zato vključuje tri nivoje: strpnost, spoštovanje in sodelovanje. Če sledimo Unescovi pedagogiki, potem moramo vključiti v vzgojni koncept cilj ’učiti se živeti drug z drugim’. Naši učenci naj postanejo mojstri pri ustvarjanju zdravih skupnosti.
Naj povzamemo, spoštovanje je osnova smiselnega sobivanja. Vrednota spoštovanje se nanaša na odnos do sebe, odnos do drugih ljudi in odnos do skupin, ki jim ne pripadamo. Občutek lastne vrednosti je matrica za spoštljive odnose do drugih. Če želimo graditi KULTURO SPOŠTOVANJA, moramo pri razvoju osebnosti skrbeti za razvoj samopodobe in samospoštovanja. Osnovna šola Koroška Bela se zavezuje, da bo gojila KULTURO SPOŠTOVANJA, v vseh teh razsežnostih.
Na podlagi vzgojnega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA bo Osnovna šola Koroška Bela preverila svoje poslanstvo, vizijo, vrednote in cilje ter iz tega načrtovala vzgojne dejavnosti. Hkrati se zavezuje, da bo preverjala doseganje ciljev, zato bo redno izvajala evalvacijo vzgojnih dejavnosti. Šola tudi upa, da bo jasen vzgojni koncept pritegnil starše k kakovostnemu sodelovanju pri vzgojnem delu.
4. Vsebina vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela
4.1. Cilji vzgojnega delovanja na Osnovni šoli Koroška Bela
Predlagamo, da šola oblikuje na novo ’poslanstvo šole’.
Dva temeljna cilja, ki jih je šola že zapisala v vzgojni načrt in ju ni spreminjala, se lahko ohrani, ker je dober temelj že oblikovane skupne pedagoške filozofije in je tesno povezana s KULTURO SPOŠTOVANJA.
1. cilj: osebna rast in razvoj vsakega njenega učenca in tudi zaposlenega. Na prvem mestu je človek, posameznik, osebna rast in razvoj vsakega učenca in tudi zaposlenega, kar bi vzgojni koncept KULTURI SPOŠTOVANJA dal potrebno vsebino in konkretiziral delo na tem področju. Skladni razvoj posameznikov pa omogoča tudi najboljše pogoje za učenje.
2. cilj: ustvarjanje najboljših pogojev za učenje. Tudi ta je tesno povezan s filozofijo samospoštovanja.
Potrebno pa bi bilo izrecno zapisati, da je poslanstvo šole ’ustvarjati osnove KULTURE SPOŠTOVANJA’. Predlagani cilji:
• osebna rast in razvoj vsakega učenca in zaposlenega,
• ustvarjanje najboljših pogojev za učenje in
• ustvarjati osnove KULTURE SPOŠTOVANJA.
Potrebno bi bilo na novo oblikovati vizijo šole, ki bi izhajala iz želje po oblikovanju KULTURE SPOŠTOVANJA, ki zajema najprej spoštovanje samega sebe in iz tega izhajajoči vsi drugi odnosi, ki oblikujejo KULTURO SPOŠTOVANJA. Ob tem lahko ohrani poudarke prejšnje vizije. Mogoče bi spremenili formulacijo ’kritično razmišljanje’ s sintagmo ’samostojno razmišljanje’, ohranili poudarek ’pridobivanje kvalitetnega znanja’, pri spoštovanju dodali ’razvijanje samospoštovanja in spoštovanja drugih’ in ’negovanje zdrave skupnosti’ ter ohranili ’krepitev veselja’.
Cilji osnovne šole so: celostni razvoj osebnosti učenca s poudarkom vseh razsežnosti (telo, čustva, razum, vedenje, vključenost v skupnost, estetski in duhovni nivo). Posebno pa bi lahko poudarili učenje za življenje s seboj (skrb za osebni razvoj), učenje za življenje v skupnosti; vseživljenjsko učenje. Vsa področja pa naj bodo v sklopu istega imenovalca: vzgoja za spoštovanje.
Iz teh izhodišč si šola oblikuje vzgojne dejavnosti, izbira projekte, osmišljuje vse vzgojne postopke, delavnice, izobraževanja zaposlenih in staršev, povezovanje z okoljem.
4.2. Vrednote vzgojnega delovanja na Osnovni šoli Koroška Bela
Po rezultatih ankete in intervjuja je za šolo najbolj pomembna vrednota spoštovanje. Za zaposlene in starše sta ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo, za učence pa prijateljstvo in spoštovanje. Ponovimo tudi, da zaposleni in učenci visoko cenijo lepo vedenje učencev. Za zaposlene je pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).
Iz tega lahko izluščimo temeljne vrednote šole:
• spoštovanje,
• prijateljstvo,
• lepo vedenje,
• razgledanost,
• sodelovanje in
• prijaznost.
4.3. Načela vzgojnega načrta na Osnovni šoli Koroška Bela
Šola naj upošteva načelo:
• postopnosti,
• individualizacije,
• osebne metode učitelja in
• sodelovanja.
4.4.. Vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
Vzgojni koncept, ki služi za okvir novega vzgojnega načrta, je potrebno postopoma osvajati, spoznavati, zato je potrebno na to pripraviti učitelje in starše. Po njih pa vsebine prenesti na učence. Šoli priporočamo, da obstoječe vzgojne dejavnosti preveri, če služijo doseganju ciljev, ki si jih z vzgojnim konceptom šola postavlja. Pri tem lahko odlično služi Unescova pedagogika, ki nudi širok teoretični okvir za mnoge dejavnosti, ki ustvarjajo KULTURO SPOŠTOVANJA.
Šoli pa priporočamo, da oblikuje zelo podrobno in ciljno dejavnosti, za ustvarjanje KULTURE SPOŠTOVANJA.
Predlagan okvir dejavnosti vsebuje:
1. Dan KULTURE SPOŠTOVANJA,
2. redni pouk,
3. razredne ure,
4. projektni dnevi,
5. izobraževanje za učitelje,
6. izobraževanje za starše,
7. sodelovanje s starši in
8. ostale dejavnosti šole.