Predlog implementacije pedagoškega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA

1. Vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela

Pedagoški koncept, ki služi za okvir novega vzgojnega načrta je potrebno postopoma osvajati, spoznavati, zato je potrebno na to pripraviti učitelje in starše. Preko njih pa vsebine prenesti na učence. Osnovni šoli Koroška Bela priporočamo, da obstoječe vzgojne dejavnosti preveri, če služijo doseganju ciljev, ki si jih s vzgojnim konceptom šola postavlja. Pri tem lahko odlično služi Unescova pedagogika, ki nudi širok teoretični okvir za mnoge dejavnosti, ki ustvarjajo kulturo spoštovanja. Osnovni šoli Koroška Bela tako priporočamo, da oblikuje zelo podrobno in ciljno dejavnosti za ustvarjanje KULTURE SPOŠTOVANJA.

Pri tem predlagamo naslednji okvir dejavnosti, ki bi bile v pomoč pri razvijanju vzgojnega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA:

  1. redni pouk,
  2. razredne ure,
  3. razne dejavnosti, projekti in krožki,
  4. Dan KULTURE SPOŠTOVANJA, projektni dnevi, proslave,
  5. sodelovanje s starši,
  6. izobraževanje za zaposlene in starše.



2. Akcijski načrt za izvajanje vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela

Bistvene vzgojne dejavnosti, ki jih šola lahko načrtuje v svojem akcijskem načrtu in so lahko del letnega delovnega načrta za implementacijo vzgojnega načrta, so naslednje:

  1. Pri rednem pouku bodo učitelji uporabljali izreke, kratke stavke, ki razlagajo pomen samospoštovanja in jih v dveh minutah predstavili učencem. Ekipa za vzgojni načrt bo pripravila za učitelje po posameznih triadah nabor stavkov, ki bodo umerjeni na specifično področje razvijanja samospoštovanja in kulture spoštovanja.
  2. Razredne ure: vsako leto bo šola posvetila nekaj razrednih ur v vsakem razredu na temo samospoštovanja. Šola naj naredi nabor tem za vsako triado posebej in didaktično prilagojeno starosti otrok. Prva triada nekaj zgodb, pesmi, pripovedi primerni za čustveno pismenost in o spoštovanju sebe in drugih. V drugi triadi: v vsakem razredu po tri ure o čustvih (npr. 4. r. o jezi, strahu in žalosti; 5. r. o sramu, krivdi in ponosu, 6. r. o ljubosumju, zavisti in upanju. V tretji triadi pa: 7. r. Znaki visokega in nizkega samospoštovanja; 8. r.: vaje iz komunikacije – jasna in neposredna, obrambni vzorci sporočanja; 9. r. Vrednote: poštenost, pravičnost, dobrota, resnica, lepota, svetost, ljubezen. Razredne ure naj po vertikali obravnavajo čustva, vrednote in veščine – zdrav in nezdrav način življenja ter kako je povezan nezdrav način življenja z nizkim samospoštovanjem.
  3. Razne dejavnosti, projekti in krožki: prostovoljno delo, mediacija, nenasilje ipd.
  4. Dan kulture spoštovanja, projektni dnevi, proslave. Šola ima tudi posebne dneve, na katerih lahko izrecno poudarja in razvija svojo kulturo. Državni prazniki, šolski dnevi, šola v naravi, projektni dnevi lahko vključujejo poudarek graditve kulture spoštovanja.
  5. Sodelovanje s starši: Šola naj ponudi izobraževanje za starše. Šola za starše naj ima 6 srečanj, na katerih starši spoznavajo temelje samospoštovanja in kulture spoštovanja. Šola naj ohrani vse druge že utečene oblike sodelovanja s starši: skupno postavljanje ciljev pri reševanju problemov; sodelovanje na roditeljskih sestankih; sodelovanje pri upravljanju šole; udeležba na različnih izobraževanjih za starše; udeležba staršev na dnevu odprtih vrat; vključitev staršev pri uresničevanju dejavnosti vzgojnega načrta; udeležba staršev v šolskem življenju in delu.
  6. Načrtovati izobraževanje za zaposlene in staršev za spoznavanje pedagoškega koncepta, redeče niti vzgojnega načrta, spoznavanja temeljnih vrednot in vzgojnih načel ter spoznavanje dejavnosti s konkretnimi cilji, ki jih morajo doseči pri svojem vzgojnem delu.

Ker pa je ob navedenih ključnih vzgojnih dejavnostih še veliko drugih možnosti, ki jih šola lahko vključi, še nekaj dodatnih predlogov, in sicer:

  1. preventivne delavnice na temo medvrstniškega nasilja,
  2. krožki v obliki druženja, namenjeni povezovanju učencev, ki se morda drugače ne bi (izvedba gledališke igre, ustvarjanje mozaika na stenah garderobe, izlet v bližnji okolici, organizacija tematskih dnevov),
  3. team-buildingi za vse zaposlene,
  4. dnevi »odprtih vrat« pri svetovalni delavki ali razrednikih, namenjeni povezovanju učencev in ustvarjanju zaupanja med njimi in zaposlenimi,
  5. športni dan sestavljen iz različnih športnih disciplin, kjer sodelujejo učenci iz cele šole,
  6. literarni dnevi, kjer bi otroci spoznali prek knjig različne kulture in življa otrok v drugih okoljih in s tem spodbujali sprejetost do drugačnosti,
  7. razredni piknik, ki omogoča povezovanje med učenci, straši in razrednikom,
  8. pogovori na pomembne teme oziroma vrednote med razrednimi urami,
  9. praksa ničelne tolerance do nasilja,
  10. delavnica, ki podpira temo spoštljivega odnosa do sočloveka, razumevanje drugačnosti v različnih okoljih v katera je učenec vključen (šola, družinsko okolje, internet…),
  11. vključevanje lokalnih prebivalcev za spodbujanje povezanosti med šolo in občinskih društvih, z vključevanjem prostovoljnih društev (gasilsko, planinsko, čebelarsko …) v aktivno poučevanje otrok o svojih dejavnostih.

Pomembno pa je, da vse take novosti prilagodi svoji filozofiji in v vsej vertikali krepijo priložnosti za razvijanje samospoštovanja in spoštovanja, s pomočjo:

• osvajanja osnovnih konceptov samospoštovanja,
• prepoznavanja znakov nizkega in visokega samospoštovanja,
• razvijanja telesnega jaza: zavedanje svojega odnosa do lastnega telesa in se učiti, kaj bi lahko spremenili, če je to potrebno,
• vaje veščine pravočasno poskrbeti za svoje osnovne potrebe,
• razvoja čustvene pismenosti,
• vaje za razvoj veščine ’zbrati se’, ’umiriti se’, ’utihniti’, ’počakati,
• kodeksa vedenja, ki temelji na vrednoti spoštovanje: pozdraviti vsakega človeka, prijazno zaprositi za pomoč, izraziti sočutje / sožalje; vaditi, kako pravilno uporabiti pozvalo in kritiko,
• spoznavanja obrambnega vedenja (izogibanje, perfekcionizem in garaštvo, vzvišenost),
• učenja, kako moja dejanja vplivajo na druge,
• učenja neposredne in jasne komunikacije,
• učenja spoznavanja vrednot šole,
• učenja spoznavanje odnosa do sebe in razvijanje samospoštovanja,
• razvijanje samodiscipline,
• raziskovanje predsodkov in razvijanje veščin spoznavanja in spoštovanja drugačnih ter
• razvijanje veščine učenja in razmišljanja.