VZGOJNI NAČRT: primeri dobrih praks, 22. 3. 2024

Strokovni seminar: petek, 22. marec 2024, 8:3016:00

OŠ Stročja vas, Ljutomer

Nadaljujemo pogovor o vzgojnih načrtih v osnovnih šolah na podlagi izsledkov raziskav in pogovorih na zadnjih seminarjih o vzgojnih načrtih ter izkušnjah osnovnih šol. Pomembno je izhajati iz stanja zdravja otrok in šolske klime ter pripraviti ustrezno prenovo vzgojnega načrta. Kaj šola potrebuje? Kaj učenci potrebujejo? Kako naj prenovimo vzgojni načrt?

Kako preveriti potrebe učencev, šole? S kakšnimi inštrumenti? Česa se lahko naučimo od dobrih primerov?

Kaj pripravlja ministrstvo s sedanjo šolsko prenovo glede vzgojnih načrtov?

TEME:

  • Primer prenove vzgojnega načrta: predstavitev projekta.
  • Potrebni inštrumenti: analiza stanja, vprašalniki in druga orodja
  • Predlog za prenovo vzgojnega načrta
  • Duševno zdravje otrok, potrebe učencev, vzgojni izzivi
  • Izzivi za vzgojni načrt ob sedanji šolski prenovi: kaj pravi dokument Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 – 2033.

IZVAJALCI: dr. Dejan Hozjan, profesor na Pedagoški fakulteti Koper, Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje, dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja.

POSVETA se udeležijo ravnatelji, pomočniki ravnateljev, šolski svetovalni delavci, timi za vzgojni načrt, razredniki in profesorji osnovnih šol.

TRAJANJE: 8 ur

TOČKE: 0,5

KOTIZACIJA: 39,33 €, za udeležence VIZ 30,01 €

KATIS str. 375

PRIJAVA: rok do 18. 3. 2024, KATIS ali na e-naslov: ifp@vrn.si

TISK: 24 Vzgojni načrt – primeri dobrih praks opis

_______________

Prijavni obrazec:

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

Vzgojni izzivi v digitalni dobi, 20. 4. 2024

VZGOJNI IZZIVI V DIGITALNI DOBI

Sobota, 20. 4. 2024, 8:30 – 16:00 (seminar smo prestavili iz 24. 2. na 20. 4. 2024)

Ljubljana, Rožna ulica 2, Prešernova dvorana

Program opolnomoči pedagoške delavce za vzgojno delovanje znotraj digitalnega sveta. Predstavi družbeni kontekst, v katerem odraščajo današnji učenci. Program predstavi spremembe razvoja možganov v digitalnem svetu otrok zaradi uporabe digitalnih naprav ter spremembe na kognitivnem, čustvenem, socialnem in etičnem področju zaradi vpliva digitalnih medijev. Predstavi ključne vrednote za šolo v digitalni dobi in bonton digitalne dobe v kontekstu spodbujanja celostnega razvoja osebnosti.

Udeleženci spoznavajo in reflektirajo sledeče teme:

  • raziskave o vplivu digitalnih medijev na delovanje možganov,
  • nezdrav življenjski slog mladih v digitalni dobi,
  • področja celostnega razvoja osebnosti,
  • pedagoška izhodišča za vzgojo za vrednote v digitalni dobi,
  • pripravijo bonton digitalne dobe.

KOMU JE SEMINAR NAMENJEN: Vsi pedagoški delavci in drugi zainteresirani posamezniki (na primer starši).

IZVAJALCA: Maja Klarendić, dr. med. in dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja

TRAJANJE: 8 ur

TOČKE: 8 urni seminar se točkuje z 0,5 točke.

KATIS: str. 298

CENA: 39,33 €, za udeležence VIZ 28,16 €

PRIJAVA: rok do 16. 4. 2024, preko sistema KATIS ali na e-naslov ifp@vrn.si ali 041 785 111.

TISK: Opis 2024 apr Izzivi

_________________

POVEZANI ČLANKI:

________________

PRETEKLE IZVEDBE:

  • 5.3. in 6.3. 2021, na daljavo
  • 26.8., 17.9. in 26.11. 2020, Ljubljana, OŠ Mirana Jarca
  • 6.3. in 7.3. 2020, Srednja ekonomska šola Ljubljana
  • 29.11.-30.11.2019, Golte, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja

 

Prijavni obrazec za seminar Vzgojni izzivi v digitalni dobi

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

Samospoštovanje in kultura spoštovanja, 12. – 13. 1. 2024

Seminar

SAMOSPOŠTOVANJE IN KULTURA SPOŠTOVANJA

Petek, 12. 1. 2024, 16:00 – 20:00

Sobota, 13. 1. 2024, 8:30 – 17:00

Ljubljana, Rožna ulica 2, Prešernova dvorana

Samospoštovanje je izhodiščna matrica za vse odnose. Zato na seminarju raziščemo, kaj je samospoštovanje in kako ga razvijati. To je pomembno za osebni razvoj, kakor tudi učiteljem v pomoč pri izvajanju vzgojnih načrtov.

Ker je spoštovanje vrednota, ki jo v vzgojni načrt vključuje skoraj 90 % slovenskih osnovnih šol, je potrebno razvijati teoretični okvir in praktične veščine učiteljev, da bi šole dosegale cilje, ki so si jih postavile v vzgojnih načrtih. Vzgojni načrti spodbujajo razvijanje kulture spoštovanja.

Na seminarju predstavimo vrednoto spoštovanje kot izhodišče za dejavnosti in samospoštovanje kot jedro osebnosti. Program je osnovan na rezultatih izsledkov raziskave o vzgojnih načrtih, ki so predstavljeni v doktorski disertaciji z naslovom: Vzgojni načrt v vlogi spodbujanja celostnega razvoja osebnosti. Doktorska disertacija je objavljena v knjigi: Silvo Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli (2017).

Udeleženci spoznavajo sledeče teme:

  • osnove spoštovanja in samospoštovanja,
  • samospoštovanje kot jedro osebnosti,
  • področja celostnega razvoja osebnosti,
  • povezanost zasvojenosti z nizkim samospoštovanjem,
  • nezdrav življenjski slog in možnosti razvoja zdravih navad,
  • komunikacijski šumi in obrambna komunikacija,
  • vloga vrednot v vzgojnih načrtih in motivacijska vloga vrednot,
  • osnovne veščine za spodbujanje razvoja samospoštovanja
  • priprava konkretnih možnosti razvoja vrednote spoštovanje.
    • KATIS: str.297
    • IZVAJALEC: dr. Silvo Šinkovec
    • KOMU JE SEMINAR NAMENJEN: strokovni delavci osnovne šole in vsi posamezniki, ki želijo izboljšati samopodobo
    • TRAJANJE: 16 ur
    • TOČKE: 16 urni seminar se točkuje z 1 točko
    • CENA: 55 €, za udeležence VIZ 34,94 €
    • PRIJAVA: do 8. 1. 2024, preko sistema KATIS ali ifp@vrn.si ali 041 785 111

PROGRAM: 12. – 13. 1. 2024 opis seminarja

PRETEKLE IZVEDBE:

 

POVEZANE VSEBINE

Prijavni obrazec za seminar Kultura spoštovanja in vzgojni načrt

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

 

PRETEKLE IZVEDBE:

  • OŠ Valentin Vodnik, 2018, 8 ur
  • OŠ Majde Vrhovnik, 2018, 8 ur
  • Vrtec Mladi rod, 2018, 16 ur
  • OŠ Alojzija Šuštarja, 2018, 16 ur
  • OŠ Zalog, 2018, 8 ur
  • OŠ Preddvor, 2017
  • OŠ Moravče, 2017, 8 ur
  •  Šentvid, 2017, 24 ur
  • Območna skupnost DKPS Celje, 2017
  • Pedagoška fakulteta Ljubljana, 2017
  • OŠ Majde Vrhovnik, 2017
  • Območna skupnost DKPS Kranj, Medgeneracijski center, 2017
  • Območna skupnost DKPS Ljutomer, 2017
  • Društvo upokojenih učiteljev, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2017
  • Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Ljubljana, 2017
  • Pedagoški delavci, župnija Besnica, 2017
  • Posvet ob 20. letnici glasbene šole Matija Tomca, Zavod sv. Stanislava, 2017
  • Mednarodni simpozij, Črenšovci, 2017
  • Območna skupnost DKPS Črnomelj,  2016
  • Kulturni dom Semič, 2016
  • Ljudska univerza Šentjurj, Slomškov simpozij, Slom,  2016
  • OŠ Žužemberk, 2016
  • OŠ Komen, 2016
  • OŠ Negova,2016
  • OŠ Križe, 2016
  • Inštitut Franca Pedička: Pogovori o etiki, 2016
  • Srednja šola za rudarstvo in varstvo okolja, Velenje, 2016
  • Pedagoška fakulteta Koper, 2016
  • Mednarodni pedagoški simpozij, Avtonomija in uvajanje alternativnih oblik dela v šoli in vrtcu, Črenšovci, 2016
  • OŠ Mirana Jarca, 2016

ODMEVI UDELEŽENCEV:

  • Zelo uporabna tema, dobila sem motivacijo za delo na sebi, s starši in otroki, ko ugotoviš, da nikoli ni prepozno izboljšati stvari.
  • Všeč mi je bila možnost sodelovanja s predavateljem 1:1. Vsekakor spodbudno izobraževanje, predvsem usmerjeno na človeka samega.
  • Zabavno, še posebno delavnice. Všeč mi je bilo strokovno podajanje, s primerjavami več avtorjev.
  • Všeč mi je bilo aktivno sodelovanje, igranje vlog, iskanje rešitev.

Tanatogogika: kultura poslavljanja, 10. – 11. 11. 2023

TANATOGOGIKA: KULTURA POSLAVLJANJA

  • Petek, 10. 11. 2023, 16:00 – 20:00
  • Sobota, 11.11. 2023, 8:30 – 17:00
  • Ljubhospic, Hradeckega 20, Ljubljana

Seminar sloni na izrazu dr. Pedička tanatogogika, ki opisuje proces izgubljanja in poslavljanja. Izgube in poslavljanja spremljajo vsakdanji del pedagoškega procesa. V sodelovanju s hišo Ljubhospic smo pripravili seminar, ki približa udeležencem proces žalovanja, spremljanje žalujočih ter soočanje z izkušnjami izgubljanja, bolezni in zdrsov, kar spremlja slehernega človeka.

Udeleženci spoznavajo sledeče teme:

    • temeljna pedagoška misel o tanatogogiki,
    • svoj odnos do smrti in izgub v življenju,
    • sodoben odnos do izgub in smrti,
    • vrste izgub, s katerimi se srečajo učenci,
    • izkušnje pedagoških delavcev pri soočanju z žalovanjem učencev,
    • spoznajo področja celostnega razvoja osebnosti,
    • proces žalovanja,rituali žalovanja,
    • proces spremljanja žalujočih,
    • kultura poslavljanja.

IZVAJALCI: dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja, dr. Marjan Sedej, direktor Zavoda Ljubhospic, Tatjana Fink, strokovni vodja Hiše Ljubhospica, prof. Jana Ozimek, slovenistka

KOMU JE SEMINAR NAMENJEN: Vsi pedagoški delavci in drugi zainteresirani posamezniki.

TOČKE: 0,5 točke.

Kotizacija za zaposlene v vzgoji in izobraževanju 34.03 € in 52 € za druge udeležence.

TISK: Opis seminarja

___________________

POVEZANI ČLANKI

PRETEKLE IZVEDBE:

___________________

Prijavni obrazec za seminar Tanatogogika: kultura poslavljanja

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

Predlog implementacije pedagoškega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA

1. Vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela

Pedagoški koncept, ki služi za okvir novega vzgojnega načrta je potrebno postopoma osvajati, spoznavati, zato je potrebno na to pripraviti učitelje in starše. Preko njih pa vsebine prenesti na učence. Osnovni šoli Koroška Bela priporočamo, da obstoječe vzgojne dejavnosti preveri, če služijo doseganju ciljev, ki si jih s vzgojnim konceptom šola postavlja. Pri tem lahko odlično služi Unescova pedagogika, ki nudi širok teoretični okvir za mnoge dejavnosti, ki ustvarjajo kulturo spoštovanja. Osnovni šoli Koroška Bela tako priporočamo, da oblikuje zelo podrobno in ciljno dejavnosti za ustvarjanje KULTURE SPOŠTOVANJA.

Pri tem predlagamo naslednji okvir dejavnosti, ki bi bile v pomoč pri razvijanju vzgojnega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA:

  1. redni pouk,
  2. razredne ure,
  3. razne dejavnosti, projekti in krožki,
  4. Dan KULTURE SPOŠTOVANJA, projektni dnevi, proslave,
  5. sodelovanje s starši,
  6. izobraževanje za zaposlene in starše.



2. Akcijski načrt za izvajanje vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela

Bistvene vzgojne dejavnosti, ki jih šola lahko načrtuje v svojem akcijskem načrtu in so lahko del letnega delovnega načrta za implementacijo vzgojnega načrta, so naslednje:

  1. Pri rednem pouku bodo učitelji uporabljali izreke, kratke stavke, ki razlagajo pomen samospoštovanja in jih v dveh minutah predstavili učencem. Ekipa za vzgojni načrt bo pripravila za učitelje po posameznih triadah nabor stavkov, ki bodo umerjeni na specifično področje razvijanja samospoštovanja in kulture spoštovanja.
  2. Razredne ure: vsako leto bo šola posvetila nekaj razrednih ur v vsakem razredu na temo samospoštovanja. Šola naj naredi nabor tem za vsako triado posebej in didaktično prilagojeno starosti otrok. Prva triada nekaj zgodb, pesmi, pripovedi primerni za čustveno pismenost in o spoštovanju sebe in drugih. V drugi triadi: v vsakem razredu po tri ure o čustvih (npr. 4. r. o jezi, strahu in žalosti; 5. r. o sramu, krivdi in ponosu, 6. r. o ljubosumju, zavisti in upanju. V tretji triadi pa: 7. r. Znaki visokega in nizkega samospoštovanja; 8. r.: vaje iz komunikacije – jasna in neposredna, obrambni vzorci sporočanja; 9. r. Vrednote: poštenost, pravičnost, dobrota, resnica, lepota, svetost, ljubezen. Razredne ure naj po vertikali obravnavajo čustva, vrednote in veščine – zdrav in nezdrav način življenja ter kako je povezan nezdrav način življenja z nizkim samospoštovanjem.
  3. Razne dejavnosti, projekti in krožki: prostovoljno delo, mediacija, nenasilje ipd.
  4. Dan kulture spoštovanja, projektni dnevi, proslave. Šola ima tudi posebne dneve, na katerih lahko izrecno poudarja in razvija svojo kulturo. Državni prazniki, šolski dnevi, šola v naravi, projektni dnevi lahko vključujejo poudarek graditve kulture spoštovanja.
  5. Sodelovanje s starši: Šola naj ponudi izobraževanje za starše. Šola za starše naj ima 6 srečanj, na katerih starši spoznavajo temelje samospoštovanja in kulture spoštovanja. Šola naj ohrani vse druge že utečene oblike sodelovanja s starši: skupno postavljanje ciljev pri reševanju problemov; sodelovanje na roditeljskih sestankih; sodelovanje pri upravljanju šole; udeležba na različnih izobraževanjih za starše; udeležba staršev na dnevu odprtih vrat; vključitev staršev pri uresničevanju dejavnosti vzgojnega načrta; udeležba staršev v šolskem življenju in delu.
  6. Načrtovati izobraževanje za zaposlene in staršev za spoznavanje pedagoškega koncepta, redeče niti vzgojnega načrta, spoznavanja temeljnih vrednot in vzgojnih načel ter spoznavanje dejavnosti s konkretnimi cilji, ki jih morajo doseči pri svojem vzgojnem delu.

Ker pa je ob navedenih ključnih vzgojnih dejavnostih še veliko drugih možnosti, ki jih šola lahko vključi, še nekaj dodatnih predlogov, in sicer:

  1. preventivne delavnice na temo medvrstniškega nasilja,
  2. krožki v obliki druženja, namenjeni povezovanju učencev, ki se morda drugače ne bi (izvedba gledališke igre, ustvarjanje mozaika na stenah garderobe, izlet v bližnji okolici, organizacija tematskih dnevov),
  3. team-buildingi za vse zaposlene,
  4. dnevi »odprtih vrat« pri svetovalni delavki ali razrednikih, namenjeni povezovanju učencev in ustvarjanju zaupanja med njimi in zaposlenimi,
  5. športni dan sestavljen iz različnih športnih disciplin, kjer sodelujejo učenci iz cele šole,
  6. literarni dnevi, kjer bi otroci spoznali prek knjig različne kulture in življa otrok v drugih okoljih in s tem spodbujali sprejetost do drugačnosti,
  7. razredni piknik, ki omogoča povezovanje med učenci, straši in razrednikom,
  8. pogovori na pomembne teme oziroma vrednote med razrednimi urami,
  9. praksa ničelne tolerance do nasilja,
  10. delavnica, ki podpira temo spoštljivega odnosa do sočloveka, razumevanje drugačnosti v različnih okoljih v katera je učenec vključen (šola, družinsko okolje, internet…),
  11. vključevanje lokalnih prebivalcev za spodbujanje povezanosti med šolo in občinskih društvih, z vključevanjem prostovoljnih društev (gasilsko, planinsko, čebelarsko …) v aktivno poučevanje otrok o svojih dejavnostih.

Pomembno pa je, da vse take novosti prilagodi svoji filozofiji in v vsej vertikali krepijo priložnosti za razvijanje samospoštovanja in spoštovanja, s pomočjo:

• osvajanja osnovnih konceptov samospoštovanja,
• prepoznavanja znakov nizkega in visokega samospoštovanja,
• razvijanja telesnega jaza: zavedanje svojega odnosa do lastnega telesa in se učiti, kaj bi lahko spremenili, če je to potrebno,
• vaje veščine pravočasno poskrbeti za svoje osnovne potrebe,
• razvoja čustvene pismenosti,
• vaje za razvoj veščine ’zbrati se’, ’umiriti se’, ’utihniti’, ’počakati,
• kodeksa vedenja, ki temelji na vrednoti spoštovanje: pozdraviti vsakega človeka, prijazno zaprositi za pomoč, izraziti sočutje / sožalje; vaditi, kako pravilno uporabiti pozvalo in kritiko,
• spoznavanja obrambnega vedenja (izogibanje, perfekcionizem in garaštvo, vzvišenost),
• učenja, kako moja dejanja vplivajo na druge,
• učenja neposredne in jasne komunikacije,
• učenja spoznavanja vrednot šole,
• učenja spoznavanje odnosa do sebe in razvijanje samospoštovanja,
• razvijanje samodiscipline,
• raziskovanje predsodkov in razvijanje veščin spoznavanja in spoštovanja drugačnih ter
• razvijanje veščine učenja in razmišljanja.

Predlog vzgojnega načrta, ki temelji na pedagoškem konceptu KULTURA SPOŠTOVANJA

1. Izhodišča vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela

Iz poročila analize stanja na področju vzgoje na OŠ Koroška Bela se vidi, da šola veliko dela na vzgojnem področju. Tudi iz letnega poročila se vidi, na primer, da »…skozi celo leto so si prizadevali za kvalitetno predajanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja, negovanje spoštovanja, strpnosti in veselja. Poskrbeli so za pestro izbiri izbirnih predmetov ter razširjenega programa kot so šole v naravi ali tabori, interesne dejavnosti, programi izobraževanja družin«. In še: »S pomočjo dežurstev na hodnikih so povečali nadzor in prispevali k varnosti. Izkazalo se je, da je bilo namerno povzročene materialne škode bistveno manj. Pri nekaterih učencih so opazili neopravičene izostanke, to so reševali z njihovimi starši. Na šoli so uvedli prostor za tiste, ki niso sposobni sami v miru počakati na začetek druge ure. V naprej jim je osnovni cilj premagovanje lenobe med učenci. Vzgojni načrt, v katerem se zavzemajo za življenje v skupnosti in drug z drugim ter učiti se, da bi znali živeti s seboj, so dosledno udejanjali tekom celega leta skozi prireditve, dneve dejavnosti, s sporočili zapisanimi po šoli ter v trenutkih, ko so opazili, da se otroci ne ravnajo po smernicah zapisanimi v njem. V šolskem letu so nadaljevali s poskusom »Gibanje, zdravje za dobro telesno in duševno počutje«. Namen je zagotoviti vsaj 5 ur gibalne aktivnosti na teden oz. eno uro le-te na dan. Uvedli so še minute za sproščanje in aktivni odmor«. Za doseganje motiviranosti učencev, željo po znanju in sproščeno vzdušje. Šola želi podati vsakemu posamezniku možnost za razvijanje svojih sposobnosti. Za učence, ki imajo mentalne in čustvene težave, bi lahko ustvarili mediacijski krožek, v katerem bi bili primorani se učiti neposredne komunikacije.

Šola je ima veliko projektov, na primer projekti, ki spodbujajo branje in pisanje, preventivni projekti, kot na primer, Teden vseživljenjskega učenja, Mesec boja proti odvisnosti, Dan boja proti kajenju, Svetovni dan boja proti aidsu, Odnosi med spoloma, Šola za starše, delavnice za zmanjševanje nasilja. Kot Unescova šola vzgaja v duhu kulture in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine.

Želijo si izboljšati in povečati sodelovanje s starši, organizirali so predavanje o pasteh sodobnega načina življenja in spoštljivo komunikacijo drug do drugega ter reševanje konfliktov. Šola želi splesti čim tesnejše vezi med šolo, učenci in starši, »…saj je le tako mogoče graditi skupne cilje, ki jih bomo uspešno uresničevali«.

Šola v letnem pedagoškem poročilu poudarja pomen šolske svetovalne službe. »Delo svetovalne službe v šoli je v skladu z vzgojno-izobraževalnim ciljem šole usmerjeno v optimalen razvoj otroka, učenca ter hkrati razvoj šole kot celote. Temeljne naloge svetovalne službe so: učenje in poučevanje, vodenje dela z nadarjenimi učenci, koordinacija učne pomoči za učence s posebnimi potrebami in učnimi težavami, šolska kultura, vzgoja, klima, red, telesni in osebni (spoznavni in čustveni) ter socialni razvoj, šolanje in poklicna orientacija, pomoč pri socialno – ekonomskih stiskah, razvojno- preventivno delo ter načrtovanje in evalvacija…« Zanimivo pa je, da ob vseh nalogah, ki so naštete, šolska svetovalna služba nima naloge načrtovanja, spremljanja izvedbe in evalvacije vzgojnega načrta.

Osnovna šola ima tri inačice vzgojnega načrta, kjer so opredeljene vrednote, vzgojna načela in vzgojne dejavnosti. Iz analize treh načrtov izpostavljamo:
• Poslanstvo šole, ki ima dva poudarka: Osebna rast in razvoj vsakega njenega učenca in tudi zaposlenega ter ustvarjanje najboljši pogoji za učenje.
• Vizija temelji na petih vsebinskih elementih: razvijanje kritičnega razmišljanja, pridobivanje kvalitetnega znanje, razvijanje spoštovanja, spodbujanje strpnost in krepitev veselja.
• Cilji osnovne šole so: razvijanje evropskih vrednot; razvoj glede na specifičnosti učenca; skladni razvoj učenca; učenje za življenje s seboj, učenje za življenje v skupnosti; vseživljenjsko učenje; vzgoja za spoštovanje.

Temeljne usmeritve za vzgojno delo so v vseh treh vzgojnih načrtih praktično enake, kar kaže na stabilnost temeljnih smernic. Šola ima svojo filozofijo na področju vzgoje, ki odseva v viziji, poslanstvu in ciljih. Čuti se, da je šola del mreže Unescovih šol, kar se odraža v določenih poudarkih.
Dejavnosti so navedene kot pohvale, priznanja in nagrade; proaktivne in preventivne aktivnosti; vzgojni opomini, postopki ter ukrepi. Šola ima še mnoge druge dejavnosti, ki pa niso del vzgojnih načrtov, ampak drugih pobud, kot so različni projekti. Vidi se nepovezanost vzgojnih dejavnosti.

Za vzgojno delo je pomemben odnos šole s starši, z družinami. Osnovna šola Koroška Bela ima različne nivoje sodelovanja s starši, na primer: skupno postavljanje ciljev pri reševanju problemov; sodelovanje na roditeljskih sestankih; sodelovanje pri upravljanju šole; udeležba na izobraževanjih za starše; udeležba staršev na dnevu odprtih vrat; udeležba staršev pri uresničevanju prednostnih nalog vzgojnega načrta; udeležba staršev v šolskem življenju in delu.

V vzgojnih načrtih izpostavijo tudi izboljšanje vsakodnevne komunikacije in medsebojnih odnosov, krepitev temeljnih učnih navad učencev, graditev boljše nacionalne identitete in ponos do domačega mesta.

Znotraj vzgojnih načrtov ne najdemo zapisanih načinov, kako bo šola uresničevala svoje vrednote, dosegala vzgojne cilje in izvajala vzgojne dejavnosti. Čuti se zadrega, kako cilje povezati s konkretnimi dejavnostmi. Zaradi pomanjkanja povezanosti med ideali in resničnostjo, cilji in dejavnostmi, se kaže potreba po vzgojnem konceptu, ki bi nudil ’lastno filozofijo’, ki bi omogočala povezanost obeh nivojev. Potem se ne bi dejavnosti kopičile (vsaka dejavnost je dobra), toda bi izbirali dejavnosti, ki bi pomagale dosegati zastavljene cilje, ker bi šola vedela, kaj želi doseči in kako želi to doseči. Na podlagi tega bi lažje izdelali ’akcijski načrt’.

Izhodišče za oblikovanje vzgojnega načrta so tudi sporočila anketiranju zaposlenih, staršev in učencev o vzgojnem delu na Osnovni šoli Koroška Bela. Izpostavljamo nekaj sporočil:

  • Anketiranci izpostavljajo, da je vzgajanje za njih zelo pomembno. Še posebej se odraža visoka stopnja pomembnosti pri zaposlenih (87%) in starših (73%), pri učencih je manj izrazito (32%).
  • Zadovoljstvo anketirancev z vzgojnim delom šole je nad povprečjem. Najbolj so zadovoljni zaposleni (97%), potem učenci (65%) in starši (61%).
  • Zaposleni in starši menijo, da bi se vzgojno delo lahko izboljšalo na naslednjih področjih: spodbujanje spoštovanja in strpnosti, spodbujanja samonadzora in samodiscipline učencev ter vzgoje z osebnim zgledom zaposlenih. Učenci si želijo več nagrajevanja v primeru lepega vedenja (20%) in možnost pogovarjanja z učitelji (19%).
  • 95 % zaposlenih, 54% učencev in 25% staršev je seznanjenih z vzgojnim načrtom. 40% zaposlenih in staršev so se z njim seznanili preko predstavitve na šolskem sestanku; 40% učencev preko spletne strani šole. In še pomembno sporočilo, 18% anketirancev je premalo pozna vzgojne načrte, da bi jih lahko komentirali.
  • Pri oblikovanju vzgojnega načrta šole sodelovalo 32% zaposlenih, 3% staršev in 2% učencev.
  • 86% zaposlenih in 68% staršev meni, da je vsebina obstoječega vzgojnega načrta ustrezna in jasna. Kot prednost oboji izpostavljajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Zaposleni, ki pa z njim niso z njim zadovoljni, si želijo njegovo natančnejšo konkretizacijo, posodobitev in opredelitev posledic kršitev vzgojnega načrta.
  • Zaposleni (34%) izpostavljajo, da so težave pri izvajanju vzgojnega načrta zaradi pomanjkljivega sodelovanja med deležniki, starši (25%) pa zaradi neskladnega delovanja z vzgojnim načrtom.
  • Večina zaposlenih (76%) in učencev (64%) se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta. Sodelovati pa želi 53% staršev.
  • 17% zaposlenih si želi več sodelovanja med deležniki, 33% staršev si želi bolj življenjsko izvedbo vzgojnega načrta.
  • Za zaposlene in starše sta ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo, za učence pa prijateljstvo in spoštovanje.
  • Zaposleni in učenci visoko cenijo lepo vedenje učencev. Pri čemer je za zaposlene pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).

Na podlagi opravljenega intervjuja s predstavniki vseh deležnikov (zaposlenih, staršev in učencev) pa je bilo moč ugotoviti naslednje:

  • Najpogostejši element povezovanja vseh deležnikov (zaposlenih, staršev in učencev) na vzgojnem področju predstavlja spoštovanje.
  • Spoštovanje in strpnost imata po mnenju zaposlenih in staršev ključno vlogo pri oblikovanju vizije šole. Da sta omenjeni vrednoti tako visoko ovrednoteni pri zaposlenih in starših, je pogojeno z delom z vzgojno težje obvladljivimi učenci in narodnostno raznolikost učencev na šol.
  • Možnosti za dodatno razvijanje spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti na šoli se kažejo s pomočjo delavnic, večjim sodelovanjem staršev in več pogovora o teh vrednota pri pouku.
  • V oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta se zaposleni, starši in učenci ne vključujejo, ker premalo poznajo tematiko, ker je zanje nepomembna in niso zanjo zainteresirani.
  • Enako kot pri razvijanju vrednot spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti, se lahko deležnike motivira s pomočjo delavnic.

Ugotavljamo, da osnovna šola nima vzgojnega koncepta, ki bi nudil okvir za vzgojno delo, za izbor dejavnosti, postavljanje jasnejših ciljev na področju vzgoje, povezoval cilje, nudil okvir za akcijski načrt, za izbor dejavnosti in nudil okvir za izobraževanje zaposlenih in staršev. Čuti se zadrega, kako zastavljene cilje povezati s konkretnimi dejavnostmi.

Vzgojni koncept služil kot nosilni steber za vsakega zaposlenega na šoli pri izvajanju svojega poklica. Zaposleni vzgojni koncept uporabljajo kot oporo pri oblikovanju vzgojnega načrta, vsega pedagoškega dela na šoli. Ko iščejo konkretne rešitve pri določenih vzgojnih težavah, ki se pojavijo na šoli, imajo svoj okvir, znotraj katerega iščejo rešitve. Okvir jim omogoča, da ne le dodajajo nove dejavnosti ali nove projekte, ampak skrbijo za celostni pristop na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgojni koncept postaja ponotranjena življenjska filozofija vseh zaposlenih. Zato ni dovolj, da je vzgojni načrt le nabor različnih vrednot, ampak le te odražajo kulturo šole, celoto, ki jo razumejo vsi na šoli in so jo pripravljeni uresničevati vsakodnevno.

Tudi starši si s pomočjo jasnega vzgojnega koncepta ustvarijo svoje mnenje in pričakovanja o vzgojnem delovanju šole, ki jo obiskuje njihov otrok. Ob zapisu in utemeljitvijo vzgojnega koncepta šole starši spoznajo, kakšen vzgojni ideal šola zasleduje in s kakšnimi pristopi bo svoj vzgojni ideal uresničevala. Na ta način se oblikuje dialog med šolo in družino glede vzgajanja otrok in se zaradi skupnega jezika lažje uskladijo v ciljih in sodelujejo pri dejavnostih. Razvijanje in uresničevanje vzgojnega koncepta je živ proces, ki omogoča staršem aktivno vključenost. Bolj ko so starši in učenci vključeni v izbor vzgojnega koncepta in oblikovanje vzgojnega načrta, lažje se bodo poistovetili z njim in ga uresničevali v praksi. Sočasno pa jim bo sodelovanje pri oblikovanju vzgojnega koncepta dalo občutek, da so slišane njihove vzgojne želje in so pomemben del vzgojnega procesa šole.

 

2. Predstavitev vzgojnega koncepta Osnovne šole Koroška Bela

Vzgojni koncept je filozofski okvir, ki ga šola potrebuje za izdelavo kakovostnega in celostnega vzgojnega načrta. Kot večina šol, tudi Osnovna šola Koroška Bela nima svojega vzgojnega koncepta. Šola ima veliko projektov, je kulturna šola, je vključena v mrežo Unescovih šol, toda nobeden od teh ne nudi celostno podobo vzgojnega dela. Kot vzgojni koncept bi lahko služila Unescova pedagogika, ki bi jo bilo potrebno bolj izkoristiti in preplesti v celotno življenje šole. Mnoge vzgojne dejavnosti so preveč razpršene in ne dajejo občutka, da so med seboj vsebinsko povezane, zato tudi ne povezujejo zaposlenih in staršev za doseganje skupnih ciljev. Pedagoška filozofija poleg vrednot, potrebuje antropološko izhodišče. Iz tega izhajajo vrednote in vzgojna načela, kar nudi podlago za načrtovanje vzgojnih dejavnosti.

Ker je vrednota spoštovanje v analizi stanja najbolj izpostavljena vrednota, se je skupina za vzgojni načrt odločila, da šoli predlaga vzgojni koncept oblikovan na vrednoti spoštovanje. Vzgojni koncept šole bi zato nosil ime KULTURA SPOŠTOVANJA.

 

3. Utemeljitev vzgojnega koncepta Osnovne šole Koroška Bela 

Oblikovanje vzgojnega koncepta omogoča graditev identitete šole, njeno prepoznavnost. Učitelji, starši in učenci so v anketi in intervjujih dali sporočilo, da si želijo večjo prepoznavnost svoje šole in večjo stopnjo pripadnosti. Če želimo povečati pripadnost, je potrebno bolj jasno opredeliti identiteto šole, ki ji lahko deležniki pripadajo.

Ključnega pomena je, da se v oblikovanje vzgojnega načrta vključijo vsi deležniki v šolskem prostoru (zaposleni, starši in učenci), saj je slednji primarno namenjen njim in njihovemu vzgojnemu udejstvovanju. Ta proces se zgodi pri načinu oblikovanja vzgojnega načrta, zato smo pri tem projektu vključili učitelje, učence in starše. Če deležniki ne poznajo vzgojnega načrta, če ne poznajo temeljnih ciljev, ne morejo tvorno sodelovati. Vzgojni koncept ustvari skupni jezik, znotraj katerega se deležniki lahko konstruktivno pogovarjajo in ustvarjalno sodelujejo.

Temeljna vrednota šole je spoštovanje. Zato smo prav to vrednoto vzeli za izhodišče oblikovanja pedagoške zasnove. Spoštovanje nudi več izhodišč za vzgojno delo, sega v jedro osebnosti in je temelj družbenega sobivanja. Spoštovanje je najprej usmerjeno do osebe same in odnosa do sebe, potem v odnos do drugih oseb in tudi odnos do drugih in drugačnih skupnosti. Spoštovanje nudi tudi dobro izhodišče za spodbujanje celostnega razvoja osebnosti.

Človek mora najprej odkriti vrednost svoje osebnosti, vrednost svojega življenja, da bo imel občutek za vrednost drugih. Spoštovanje je torej tesno povezano z odnosom do sebe, kar izražamo v terminu samospoštovanje. Ker želi šola na podlagi izbrane vrednote spoštovanje, proaktivno graditi KULTURO SPOŠTOVANJA, se odloča spodbujati razvoj samospoštovanja. Ravno odnos do sebe, občutek za sebe postane matrica odnosa do drugih ljudi.

Vsak človek je edinstven, dragocen in ima svoje dostojanstvo, zato je vsak človek vreden spoštovanja. V skladu z Unescovo pedagogiko šola učence spodbuja ’učiti se biti’. Kako biti človek, kako razviti svoje potenciale, kako postati srečen človek. Učenci morajo odkriti, doživeti, da je lepo biti človek. ’Biti’ izraža eksistencialno razsežnost življenja, zato je pomembno, da učenci odkrivajo veličino svoje pojavnosti, ne glede na njihovo uspešnost. Družba, ki predvsem tekmuje in hiti, išče najboljše rezultate, da signal, da je človek vreden le po uspešnosti. Toda, človek ni samo produkcijsko bitje, njegova vrednost ni odvisna od delavnosti, rezultatov, ocen, zasluženega denarja ali statusa v družbi. Deklaracija o človekovih pravicah sloni na filozofiji, da je vsak človek vreden sam po sebi, ne glede na spol, raso, vero, sposobnosti, rezultate, status v družbi, vlogo, ki jo ima, itd. Učenci morajo odkriti svojo človeškost, lepoto tega, da je biti človek nekaj izjemnega in velikega. To izhodišče je pomembno tudi zaradi inkluzivne pedagogike, ki temelji na dejstvu, da je človekova vrednost vedno del človekove osebnosti, ne glede na njegove šolske, športne ali poslovne uspehe, zato vreden član skupnosti.

Celostni razvoj osebnosti je osnovni smoter vzgoje in izobraževanja. Samospoštovanje, ki je jedro osebnosti, je, zato odlično izhodišče za razvoj vseh področij. Samospoštovanje povezuje telesni, čustveni, kognitivni, vedenjski, družbeni, estetski in duhovni razvoj posameznika.

V pluralni družbi, ko se različni ljudje med seboj trudijo, da bi zgradili ustvarjalno sožitje, je potrebna najprej strpnost, kar pomeni sprejeti ljudi, ki so drugačni. Ker pa ne gre samo za to, da druge ’trpimo’ ob sebi, ampak gre za več, da nas drugi začnejo zanimati, zato jih spoznavamo in tudi cenimo. Od strpnosti preidemo k spoštovanju. Pomembno je, da ’trpimo’ ob sebi drugače razmišljujoče ljudi, korak naprej pa je, da drugačne ljudi tudi spoznavamo in spoštujemo. To še ne pomeni, da se z vsemi strinjamo, kar je nemogoče, pomeni pa, da se zanimamo, kako drugi razmišlja, kašne vrednote ima, kaj veruje in kaj upa, od kod ima svoje najgloblje motivacije. Iz tega razumemo tudi njegovo vedenje. Želimo razumeti drugega in ga sprejeti v njegovi drugačnosti. To je spoštovanje. To je humus pluralne družbe in humus zdrave demokracije. Če ljudi, ki so drugačni od nas poznamo, nas ni strah pred njimi, lahko ustvarimo neko stopnjo zaupanja in odkrijemo področja, na katerih lahko z njimi sodelujemo. KULTURA SPOŠTOVANJA zato vključuje tri nivoje: strpnost, spoštovanje in sodelovanje. Če sledimo Unescovi pedagogiki, potem moramo vključiti v vzgojni koncept cilj ’učiti se živeti drug z drugim’. Naši učenci naj postanejo mojstri pri ustvarjanju zdravih skupnosti.

Naj povzamemo, spoštovanje je osnova smiselnega sobivanja. Vrednota spoštovanje se nanaša na odnos do sebe, odnos do drugih ljudi in odnos do skupin, ki jim ne pripadamo. Občutek lastne vrednosti je matrica za spoštljive odnose do drugih. Če želimo graditi KULTURO SPOŠTOVANJA, moramo pri razvoju osebnosti skrbeti za razvoj samopodobe in samospoštovanja. Osnovna šola Koroška Bela se zavezuje, da bo gojila KULTURO SPOŠTOVANJA, v vseh teh razsežnostih.

Na podlagi vzgojnega koncepta KULTURA SPOŠTOVANJA bo Osnovna šola Koroška Bela preverila svoje poslanstvo, vizijo, vrednote in cilje ter iz tega načrtovala vzgojne dejavnosti. Hkrati se zavezuje, da bo preverjala doseganje ciljev, zato bo redno izvajala evalvacijo vzgojnih dejavnosti. Šola tudi upa, da bo jasen vzgojni koncept pritegnil starše k kakovostnemu sodelovanju pri vzgojnem delu.

 

4. Vsebina vzgojnega načrta Osnovne šole Koroška Bela

4.1. Cilji vzgojnega delovanja na Osnovni šoli Koroška Bela

Predlagamo, da šola oblikuje na novo ’poslanstvo šole’.

Dva temeljna cilja, ki jih je šola že zapisala v vzgojni načrt in ju ni spreminjala, se lahko ohrani, ker je dober temelj že oblikovane skupne pedagoške filozofije in je tesno povezana s KULTURO SPOŠTOVANJA.
1. cilj: osebna rast in razvoj vsakega njenega učenca in tudi zaposlenega. Na prvem mestu je človek, posameznik, osebna rast in razvoj vsakega učenca in tudi zaposlenega, kar bi vzgojni koncept KULTURI SPOŠTOVANJA dal potrebno vsebino in konkretiziral delo na tem področju. Skladni razvoj posameznikov pa omogoča tudi najboljše pogoje za učenje.
2. cilj: ustvarjanje najboljših pogojev za učenje. Tudi ta je tesno povezan s filozofijo samospoštovanja.

Potrebno pa bi bilo izrecno zapisati, da je poslanstvo šole ’ustvarjati osnove KULTURE SPOŠTOVANJA’. Predlagani cilji:
• osebna rast in razvoj vsakega učenca in zaposlenega,
• ustvarjanje najboljših pogojev za učenje in
• ustvarjati osnove KULTURE SPOŠTOVANJA.

Potrebno bi bilo na novo oblikovati vizijo šole, ki bi izhajala iz želje po oblikovanju KULTURE SPOŠTOVANJA, ki zajema najprej spoštovanje samega sebe in iz tega izhajajoči vsi drugi odnosi, ki oblikujejo KULTURO SPOŠTOVANJA. Ob tem lahko ohrani poudarke prejšnje vizije. Mogoče bi spremenili formulacijo ’kritično razmišljanje’ s sintagmo ’samostojno razmišljanje’, ohranili poudarek ’pridobivanje kvalitetnega znanja’, pri spoštovanju dodali ’razvijanje samospoštovanja in spoštovanja drugih’ in ’negovanje zdrave skupnosti’ ter ohranili ’krepitev veselja’.

Cilji osnovne šole so: celostni razvoj osebnosti učenca s poudarkom vseh razsežnosti (telo, čustva, razum, vedenje, vključenost v skupnost, estetski in duhovni nivo). Posebno pa bi lahko poudarili učenje za življenje s seboj (skrb za osebni razvoj), učenje za življenje v skupnosti; vseživljenjsko učenje. Vsa področja pa naj bodo v sklopu istega imenovalca: vzgoja za spoštovanje.

Iz teh izhodišč si šola oblikuje vzgojne dejavnosti, izbira projekte, osmišljuje vse vzgojne postopke, delavnice, izobraževanja zaposlenih in staršev, povezovanje z okoljem.

4.2. Vrednote vzgojnega delovanja na Osnovni šoli Koroška Bela

Po rezultatih ankete in intervjuja je za šolo najbolj pomembna vrednota spoštovanje. Za zaposlene in starše sta ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo, za učence pa prijateljstvo in spoštovanje. Ponovimo tudi, da zaposleni in učenci visoko cenijo lepo vedenje učencev. Za zaposlene je pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).

Iz tega lahko izluščimo temeljne vrednote šole:
• spoštovanje,
• prijateljstvo,
• lepo vedenje,
• razgledanost,
• sodelovanje in
• prijaznost.


4.3. Načela vzgojnega načrta na Osnovni šoli Koroška Bela

Šola naj upošteva načelo:

• postopnosti,
• individualizacije,
• osebne metode učitelja in
• sodelovanja.

4.4.. Vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela

Vzgojni koncept, ki služi za okvir novega vzgojnega načrta, je potrebno postopoma osvajati, spoznavati, zato je potrebno na to pripraviti učitelje in starše. Po njih pa vsebine prenesti na učence. Šoli priporočamo, da obstoječe vzgojne dejavnosti preveri, če služijo doseganju ciljev, ki si jih z vzgojnim konceptom šola postavlja. Pri tem lahko odlično služi Unescova pedagogika, ki nudi širok teoretični okvir za mnoge dejavnosti, ki ustvarjajo KULTURO SPOŠTOVANJA.

Šoli pa priporočamo, da oblikuje zelo podrobno in ciljno dejavnosti, za ustvarjanje KULTURE SPOŠTOVANJA.

Predlagan okvir dejavnosti vsebuje:
1. Dan KULTURE SPOŠTOVANJA,
2. redni pouk,
3. razredne ure,
4. projektni dnevi,
5. izobraževanje za učitelje,
6. izobraževanje za starše,
7. sodelovanje s starši in
8. ostale dejavnosti šole.

POROČILO O INTERVJUJIH O ŽELJENEM VZGOJNEM KONCEPTU IN VZGOJNEM NAČRTU

1. Ključne ugotovitve intervjuvanja zaposlenih

Na podlagi sedmih vsebinskih vprašanj ki smo jih zastavili predstavnikom zaposlenih lahko podamo naslednje ugotovitve o pogledu predstavnikov zaposlenih na oblikovanje in uresničevanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta:

  1. Predstavniki zaposleni so v intervjuju tako pri povezovalnem elementu kot tudi pri viziji šole na prvo mesto postavili spoštovanje.
  2. Pri anketiranju zaposlenih sta se kot najpogostejši vrednoti izpostavili spoštovanje in strpnost. Predstavniki zaposlenih menijo, da so se njihovi kolegi za omenjeni vrednoti odločili zaradi narodnostne raznolikosti učencev na šoli in zaradi pomanjkanja spoštovanja v družbi in pri učencih. Da bi lahko na šoli dodatno razvijali omenjeni vrednoti, bi bilo potrebno po mnenju intervjuvancev vpeljati delavnice na to temo.
  3. Iz odgovorov anketiranih zaposlenih je bilo razvidno, da si le ti najbolj želijo, da bi bila njihova šola prepoznana po lepem vedenju in razgledanosti njihovih učencev. Iz odgovorov intervjuvancev pa je bilo moč razbrati, da so se njihovi kolegi odločili za ta dva elementa prepoznavnost šole, ker na šoli cenijo pridobljeno znanje učencev.
  4. Rezultati anketiranja so pokazali, da se zelo majhno število učiteljev želi vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta. Iz odgovorov v intervjuju pa smo razbrali, da bi le to pomenilo za zaposlene dodatno obremenitev, da ti premalo poznajo vzgojni načrt, da ni bil ustrezen čas za pripravo vzgojnega načrta in da obstajajo druge oblike vzgojnega delovanja na šoli. Po mnenju intervjuvancev bi lahko omenjeno stanje izboljšali z več delavnicami o vzgojnem načrtu, z večjo seznanjenost z namenom vsebinami in primeri uporabljajo vzgojnega načrta, z več pogovarjanja o tej temi in boljše izbranim časom za oblikovanje le tega.


2. Ključne ugotovitve intervjuvanja staršev

Z intervjuvanjem predstavnikov staršev smo želeli dobiti natančnejši vpogled v odgovore anketiranih staršev. Pri tem smo prišli do naslednjih zaključkov:

  1. Predstavniki staršev si želijo, da bi šola povezovala deležnike na točki povezovanja z okoljem, življenja z naravo in vrednoto odgovornosti. Ob tem pa si želijo, da bi vizija šole temeljila na strpnosti.
  2. Strpnost, se je ob spoštovanju in sodelovanju, pojavljala kot najbolj zaželena vrednota pri anketiranju staršev. Predstavniki staršev, ki smo jih intervjuvali menijo, da so te vrednote bile izbrane, zaradi vzgojno težje obvladljivih učencev. Omenjene vrednote bi lahko dodatno razvijali s pomočjo delavnic, obšolskih dejavnosti, s sodelovanjem staršev, zgledom odraslih, vsakodnevnim udejanjenjem omenjenih vrednot in brez popuščanja ob odmikih od njih.
  3. Predstavniki staršev menijo, da ni neživljenjski samo vzgojni načrt, ampak tudi šolski sistem. Da so vzgojni načrti le mrtva črka na papirju in da se ne uresničujejo kot so zastavljeni.
  4. Starši se ne vključujejo v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in izbora načrta, ker niso zainteresirani in ker premalo poznajo tematiko. Pri tem bi jih lahko spodbudili z delavnicami, periodičnimi obšolskimi dejavnostmi in predstavitvami poklicev s strani staršev.

3. Ključne ugotovitve intervjuvanja učencev

Na podlagi odgovorov predstavnikov učencev, ki smo jih dobili s pomočjo intervjuvanja, lahko podam naslednje splošne ugotovitve:

  1. Predstavniki učencev menijo, da vse deležnike na šoli (zaposlene, starše in učence) najbolj povezujejo govorilne ure, odmori, pouk in prireditve. Ob tem pa si želijo, da bi vsi deležniki razvijali vrednote prijaznosti, spoštovanje, komunikacije in enakopravnosti.
  2. Po mnenju predstavnikov zaposlenih so anketirani učenci izbrali vrednote zdravje, prijateljstvo, spoštovanje, varnost in zaupanje, ker so te najbolj potrebne.
  3. Predstavniki učence, ki so sodelovali v intervjuju, menijo, da bi naj bila njihova šola prepoznana po lepem vedenju.
  4. Da bi učence bolj motivirali za sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju vzgojnega načrta, bi jim morali predstaviti vzgojni načrt kot zanimiv in pomemben dokument ter jim zagotoviti prijetno počutje ob oblikovanju in izvajanju le tega.

 

4. Končne ugotovitve intervjuvanja o željenem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu na Osnovni šoli Koroška Bela

Na podlagi odgovorov predstavnikov zaposlenih, staršev in učencev na Osnovni šoli Koroška Bela, ki so sodelovali v intervjuvanju je moč izpostaviti naslednje ključne ugotovitve:

  1. Najpogostejši element povezovanja vseh deležnikov (zaposlenih, staršev in učencev) na vzgojnem področju predstavlja spoštovanje.
  2. Spoštovanje in strpnost imata po mnenju zaposlenih in staršev ključno vlogo pri oblikovanju vizije šole. Da sta omenjeni vrednoti tako visoko ovrednoteni pri zaposlenih in starših, je pogojeno z delom z vzgojno težje obvladljivimi učenci in narodnostno raznolikost učencev na šoli
  3. Možnosti za dodatno razvijanje spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti na šoli se kažejo s pomočjo delavnic, večjim sodelovanjem staršev in več pogovora o teh vrednota pri pouku.
  4. V oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta se zaposleni, starši in učenci ne vključujejo, ker premalo poznajo tematiko, ker je zanje nepomembna in niso zanjo zainteresirani.
  5. Enako kot pri razvijanju vrednot spoštovanja, (sodelovanja) in strpnosti, se lahko deležnike motivira s pomočjo delavnic.

ANALIZA OBSTOJEČEGA VZGOJNEGA NAČRTA IN VZGOJNIH DEJAVNOSTI

1. Sklepne ugotovitve analize pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela

Na podlagi pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela med šolskimi leti 2019 in 2022 nas vodi do naslednjih povzetkov:

1. Prednosti vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
1.1. Vodstvo in zaposleni skrbijo za realizacijo ciljev na vzgojnem področju.
1.2. Učencem so na razpolago raznolike vzgojne in interesne dejavnosti.
1.3. Vodstvo šole spodbuja pedagoške delavce k vpeljevanju inovativnih metod poučevanja.
1.4. Za zaposlene in starše so organizirana različna predavanja.
1.5. Vodstvo in zaposleni zasledujejo cilj dobrega počutja učencev.

2. Pomanjkljivosti vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
2.1. V času šolanja na daljavo so se pojavljale težave s pomanjkanjem kadra in se začrtan načrt ni realiziral v popolnosti.
2.2. Pri učencih se je pojavljala zmanjšana motivacija za udeležbo pri različnih (vzgojnih) dejavnostih šole.
2.3. Zaradi izrednih okoliščin (Covid-19) so morale biti odpovedane različne šolske dejavnosti, ki bi bile v nasprotnem primeru uresničene.
2.4. Predvsem pri delu z učenci s posebnimi potrebami so se pojavljale pomanjkljive prilagoditve novim okoliščinam učencev (Covid-19).

3. Priložnosti za izboljšave vzgojne dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela
3.1. Z uporabo lokalno predelane hrane bi lahko pri učencih spremenili pogled učencev na zdrav način prehranjevanja.
3.2. Življenje v urbanem okolju in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom ponuja številne možnosti za izobraževanje za trajnostni razvoj pri učencih.
3.3. Ob intenzivnem mednarodnem sodelovanju bi lahko dodatno spodbudili sodelovanje z lokalnimi organizacijami in tako krepili nacionalno identiteto.
3.4. Kljub temu, da vodstvo šole spodbuja pedagoške delavce k uvajanju inovativnih pristopov, pa slednje ni v popolnosti uresničeno.


2. Sklepne ugotovitve analize vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela

Izhajajoči iz analize v prejšnjem poglavju lahko izpostavimo naslednje ključne ugotovitve o vzgojnih načrtih Osnovne šole Koroška Bela:

1. Prednosti vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
1.1. Iz vrednot v vzgojnih načrtih je razvidno, da se pojavlja želja po celostnem vzgajanju učencev.
1.2. Cilji in vrednote v vzgojnih načrtih izhajajo iz vizije šole.
1.3. Umestitev vodenja z zgledom med vrednote v vzgojnem načrtu iz leta 2020 kaže na zavedanje pomena vzgoje z modelom.

2. Pomanjkljivosti vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
2.1. V primerjavi s preteklimi vzgojnimi načrti v vzgojnem načrtu iz leta 2020 ni moč zaslediti navedbe prioritetnih področij.
2.2. Vsebina vzgojnih načrtov se prenaša iz leta v leto in se vzgojni načrti bistveno ne posodabljajo.

3. Priložnosti za izboljšanje vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela
3.1. Vzgojni načrt bi lahko temeljil na identitetnih elementih vseh deležnikov v šoli.
3.2. Obstoječi vzgojni načrt bi se lahko nadgradil z akcijskim načrtom (in prioritetami), saj bi na ta način bilo moč razbrati način njegove uresničitve.

3. Sklepne ugotovitve anketiranja zaposlenih

Iz rezultatov anketiranja zaposlenih lahko izpeljemo naslednje bistvene ugotovitve:

1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Zaposleni so mnenja, da je vzgajanje zelo pomembno oziroma pomembno za delovanje šole in so zadovoljni z vzgojnim delom šole.
1.2. Na podlagi stališč zaposlenih šola zelo omogoča oziroma omogoča vzgojno delo na delovnem mestu. Pri tem pa prevladujejo vzgojno delovanje z zgledom, usklajeno vzgojno delo in doslednost ter seznanjanje učencev s pravicami, odgovornostjo in pravili.
1.3. Pri vzgojnem delu šole si zaposleni želijo več spodbujanja spoštovanja in strpnosti ter usklajenega vzgojnega dela s starši.

2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Zaposleni menijo, da so vzgojni načrti nujni in vplivajo na vzgojno delo šole, vendar je uspešnost vzgojnih načrtov odvisna od same izvedbe.
2.2. Večina zaposlenih pri oblikovanju vzgojnega načrta ni sodelovala. Tisti pa, ki so sodelovali pri pisanju vzgojnega načrta in ugotavljanju želja zaposlenih, staršev ali učencev.
2.3. Velika večina zaposlenih je bila s samim vzgojnim načrtom bila seznanjena. Prvenstveno so se seznanili z njim na sestankih, preko spletne strani šole ali s samim sodelovanjem pri njegovem oblikovanju.
2.4. Rezultati anketiranja kažejo, da večina zaposlenih ocenjuje vsebino vzgojnega načrta kot ustrezno in jasno. Kot pozitivne elemente obstoječega vzgojnega načrta šole navajajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Med pomanjkljivostmi pa se pojavljajo nedorečenost posledic kršitev vzgojnega načrta ter potrebo po njegovi konkretizaciji in posodobitvi.
2.5. Zaposleni vzgojni načrt šole najpogosteje izvajajo s proaktivnimi in preventivnimi dejavnostmi v okviru vsakodnevne šolske prakse in s pohvalami priznanji in nagradami učencem.
2.6. Izvajanje vzgojnega načrta šole prvenstveno vpliva na transparentnost dela šole in na vedenje učencev. Zaposleni menijo, da ga je težko izvajati zaradi pomanjkljivega sodelovanja med vsemi deležniki in njegove neživljenjskosti.

3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Večina zaposlenih se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta. Tisti zaposleni, ki pa bi se želeli vključiti, pa želijo sodelovati pri ugotavljanju, usklajevanju in pisanju vzgojnega načrta in vzgojnega koncepta ter oblikovanju aktivnosti za njuno uresničevanje.
3.2. Zaposleni si želijo, da bi pri oblikovanju in izvajanju vzgojnega načrta bolj sodelovali deležniki med sabo, da bi bili bolj jasno dorečeni vzgojni ukrepi in da bi bil vzgojni načrt bolj predstavljen vsem deležnikom.
3.3. Po mnenju zaposlenih bi morali na šoli še posebej razvijati naslednje ključne vrednote: spoštovanje, strpnost, poštenost in znanje.
3.4. Na podlagi odgovorov zaposlenih je razvidno, da šola daje poudarek na razvijanju strpnosti, discipline in medosebnim odnosom. Ponosni pa so na pozdravljanje učencev,
3.5. Lepo vedenje in razgledanih učencev sta dva ključna elementa prepoznavnosti šole, ki ju zaposleni še posebej izpostavljajo.

4. Ključne ugotovitve anketiranja staršev

Na podlagi rezultatov anketiranja staršev lahko podamo naslednja splošna spoznanja:

1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Pri starših prevladuje mnenje, da je vzgajanje učencev za njih zelo pomembno.
1.2. Z vzgojnim delom šola pa so zadovoljni.
1.3. Ključna področja za izboljšanje vzgojnega dela na šoli se pojavljajo na področju spodbujanja spoštovanja, strpnosti, samonadzora in samodiscipline učencev.

2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Starši so mnenja, da so vzgojni načrti nujni in je njihova uspešnost odvisna od same izvedbe.
2.2. Pri samem oblikovanju vzgojnega načrta šole je sodelovalo malo staršev. Jih je pa več seznanjenih z njim.
2.3. Pri obstoječem vzgojnem načrtu so staršem všeč navedene vrednote in aktivnosti ter vpliva na preglednosti dela šole.
2.4. Staršem pa se zdi problematična samo uresničevanje vzgojnega načrta, saj je pogosto delovanje deležnikov v neskladju z njim.

3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Starši si nekoliko bolj želijo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju vzgojnega načrta kot je to bilo predhodno, predvsem pri usklajevanju želja deležnikov.
3.2. Iz odgovorov staršev je razvidno, da si želijo vzgojni načrt, ki bi bil bolj življenjski.
3.3. Po mnenju staršev bi naj na šoli še posebej razvijali vrednote spoštovanja, sodelovanja in strpnosti. Slednje pa so tisti elementi po katerih bi naj bila šola prepoznana.

5. Ključne ugotovitve anketiranja učencev

Na podlagi opravljenega anketiranja učencev o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela je moč podati naslednje ključne ugotovitve:

1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Mnenje učencev je, da je vzgajanje pomemben dejavnik šole.
1.2. S samim načinu vzgajanja na šoli so učenci zadovoljni.
1.3. Na vzgojnem področju si učenci predvsem želijo nagrad v primeru lepega vedenja in možnosti pogovora z učitelji ob vseh njihovih vzgojnih težavah.

2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Večina učencev ne pozna vzgojnega načrta šole in njegove vsebine.
2.2. Učenci, ki pa poznajo vzgojni načrt, so se z njim seznanili preko šole najpogosteje preko spletne strani in s pomočjo učitelja/ice.
2.3. Oblikovanje vzgojnega načrta je bilo vključenih zelo majhno število anketiranih učencev (2% vseh). Tisti, ki pa so sodelovali pri oblikovanju vzgojnega načrta, pa so sodelovali na način, da so izpolnili vprašalnik.

3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Večina anketiranih učencev ni izrazila posebne želje po aktivni vključitvi v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta.
3.2. Kot ključne vrednote za učence v njihovem življenju in tudi tiste, ki si jih želijo v šoli še posebej razvijati, se pojavljajo: zdravje, prijateljstvo, spoštovanje, poštenost, varnost in zaupanje.
3.3. Iz kategoriziranih odprtih odgovorov učencev je razvidno, da si le ti želijo osnovno šolo, ki bo prepoznana po prijaznosti, lepem vedenju, športnih aktivnosti in prehrani.

6. Ključne ugotovitve anketiranja o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela (skupaj zaposleni, starši in učenci)

V zaključnem poglavju o anketiranju zaposlenih, staršev in učencev o vzgojnem stanju na Osnovni šoli Koroška Bela podajamo naslednja ključna spoznanja:

1. Pogled na vzgojno delo šole
1.1. Anketiranci izpostavljajo, da je vzgajanje za njih zelo pomembno. Še posebej se odraža visoka stopnja pomembnosti pri zaposlenih (87%) in starših (73%), pri učencih pa je ta pomembnost izrazito manjša (32%).
1.2. Zadovoljstvo vseh anketirancev z vzgojnim delom šole je nad povprečjem. S slednjim so najbolj zadovoljni zaposleni (97% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih). Manjše zadovoljstvo pa je opazno pri starših (61% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih) in učencih (65% je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih).
1.3. Zaposleni in starši menijo, da bi se vzgojno delo lahko izboljšalo pri naslednjih treh področjih: spodbujanje spoštovanja in strpnosti (prevladuje pri obeh skupinah – 20% zaposlenih in 23% staršev), spodbujanja samonadzora in samodiscipline učencev ter vzgoje z osebnim zgledom zaposlenih. Osebni zgled zaposlenih je najpogostejši način vzgojnega delovanja zaposlenih na delovnem mestu (24%). Učenci pa si želijo več nagrajevanja v primeru lepega vedenja (20%) in možnost pogovarjanja z učitelji o vsem (19%).

2. Mnenje o obstoječem vzgojnem načrtu šole
2.1. Po mnenju večine zaposlenih (31%) in staršev (24%) je uspešnost vzgojnih načrtov pogojena od same izvedbe. Hkrati pa je iz odgovorov obeh skupin anketirancev (19% zaposlenih in 17% staršev) moč zaznati nujnost vzgojnih načrtov v osnovnošolskem prostoru.
2.2. Iz odgovorov vseh treh skupin anketirancev je razvidno, da jih je le 5 % sodelovalo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole. Pri čemer so prevladovali zaposleni (32%). Starši (3%) in učenci (2%) pa so sodelovali v bistveno manjšem obsegu. Večina učiteljev (56%) je sodelovala pri samem pisanju vzgojnega načrta, starši so sodelovali pri ugotavljanju njihovih želja, učenci pa pretežno pri izpolnjenju vprašalnika.
2.3. So pa vsi deležniki v večji meri seznanjeni z vzgojnim načrtom, kot jih je sodelovalo pri njegovem oblikovanju. Tako je 95 % zaposlenih, 54% učencev in 25% staršev seznanjenih z vzgojnim načrtom. Večina zaposlenih (40%) in staršev (40%) so se z njim seznanili preko predstavitve na šolskem sestanku. Učenci pa pretežno (40%) preko spletne strani šole.
2.4. Večina zaposlenih (86%) in staršev (68%) meni, da je vsebina obstoječega vzgojnega načrta ustrezna in jasna. Kot prednost oboji izpostavljajo ustreznost aktivnosti in vrednot v vzgojnem načrtu. Zaposleni, ki pa z njim niso z njim zadovoljni, pa si želijo njegovo natančnejšo konkretizacijo, posodobitev in opredelitev posledic kršitev vzgojnega načrta. Starši pa pretežno večji poudarek na njegovi ustrezni izvedbi in jasnosti.
2.5. Zaposleni (37%) in starši (25%) menijo, da sama izvedba vzgojnega načrta pomembno vpliva na preglednost vzgojnega dela šole. Se pa na ravni pomanjkljivosti pojavljajo manjše razlike med odgovori zaposlenih in staršev. Tako zaposleni (34%) kot tudi starši (11%) navajajo, da je vzgojni načrt neživljenjski. Razlike pa se pojavljajo na točki, da zaposleni (34%) izpostavljajo, da so težave pri izvajanju vzgojnega načrta zaradi pomanjkljivega sodelovanja med deležniki, starši (25%) pa zaradi neskladnega delovanja z vzgojnim načrtom.

3. Želje o bodočem vzgojnem konceptu in vzgojnem načrtu šole
3.1. Tako večina zaposlenih (76%) kot tudi učencev (64%) se ne želi aktivno vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta. Si pa slednje želi večina (53%) staršev.
3.2. Tako zaposleni kot tudi starši, ki so izrazili željo po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju bodočega vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta želijo sodelovati v vseh fazah, t. j. ugotavljanju in usklajevanju želja, pisanju vzgojnega koncepta in vzgojnega načrta, oblikovanju aktivnosti za njuno uresničevanje in evalvacijo.
3.3. Med zaposlenimi in starši se pojavljajo razlike pri željenih spremembah načina oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta. Največ zaposlenih (17%) si želi več sodelovanja med deležniki, starši (33%) pa si želijo bolj življenjsko izvedbo vzgojnega načrta.
3.4. Mnenje zaposlenih in staršev je zelo podobno pri navedbi ključnih vrednot za njih osebno. V obeh primerih se kot najpogostejši ključni vrednoti pojavljata spoštovanje in prijateljstvo. Za učence sta prav tako pomembni osebni ključni vrednoti spoštovanje in prijateljstvo (M=3,6), ob zdravju (M=3,7).
3.5. Spoštovanje je tista vrednota, ki bi si jo želeli tako zaposleni (28%) kot tudi starši (27%) bolj razvijati na šoli. Ob tem bi si želeli zaposleni dati večji poudarek še na razvijanju strpnosti, starši pa sodelovanju. Pri učencih pa je vrstni red ključnih vrednot, ki bi jih naj bolj razvijali na šoli enak kot pri njihovih osebnih ključnih vrednotah, to je zdravje (M=4,6), prijateljstvo in spoštovanje (M=4,5).
3.6. Zaposleni in učenci imajo dokaj podoben pogled na željene elemente prepoznavnosti njihove šole na vzgojnem področju. Oboji namreč visoko vrednotijo lepo vedenje učencev. Pri čemer je za zaposlene pomembna še razgledanost učencev (17%), za učence pa prijaznost (16%). Starši si želijo, da bi bila šola prepoznavna po spoštovanju (25%) in sodelovanju vseh deležnikov (14%).


7. Sklepne ugotovitve

V pričujočem dokumentu o vzgojnih načrtih in vzgojni dejavnosti na Osnovni šoli Koroška Bela so bila prikazane analize pedagoških poročil, vzgojnih načrtov in rezultati anketiranja zaposlenih, staršev in učiteljev. Glede na različne vire analiz lahko podamo sledeče sklepne ugotovitve:

  1. Analiza pedagoških poročil Osnovne šole Koroška Bela
    1. Vodstvu šole in zaposlenim je pomembno dobro počutje učencev v šoli.
    2. Zaposleni na šoli izvajajo raznolike vzgojnega dejavnosti za učence, z željo po njihovem celostnem razvoju.
    3. Namera vodstva šole je vpeljati inovativne pristope k pedagoškemu delu, ki jih je potrebno kakovostno izpeljati v realnosti.
    4. Čas šolanja na daljavo je pomembno vplival na pedagoško delovanje, saj se je šola srečevala s pomanjkanjem kadra in zastavljenih dejavnosti ni bilo mogoče v popolnosti realizirati.
    5. Značilnosti okolja, kjer se nahaja šola, omogočajo dodatne možnosti izobraževanja učencev za trajnostni razvoj.

 

2. Analiza vzgojnih načrtov Osnovne šole Koroška Bela

    1. Cilji in vrednote v vzgojnih načrtih odražajo željo vodstva šole in zaposlenih po celostnem razvoju učencev.
    2. Iz vzgojnih načrtov je razvidna jasna strukturiranost in povezava med vizijo šole, cilji in vrednotami v vzgojnem načrtu.
    3. Primerjava vzgojnih načrtov kaže, da se velika večina vsebin prenaša in je vsebinskih sprememb relativno malo.
    4. Široka zastavljenost vrednot v vzgojnih načrtih ne odraža jasne identitete šole na vzgojnem področju.
    5. Da bi vzgojni načrt pridobil na večji transparentnosti in učinkovitosti, bi ga bilo potrebno dopolniti z akcijskim načrtov.

 

3. Rezultati anketiranja zaposlenih, staršev in učencev Osnovne šole Koroška Bela

    1. Med vsemi deležniki, t. j. zaposlenimi, starši in učenci, veje visoka stopnja zavedanja pomena vzgoje z učence.
    2. Med starši in učenci je moč zaznati nizko stopnjo sodelovanja pri oblikovanju vzgojnega načrta. Hkrati pa je nizka želja po le tem.
    3. Iz odgovorov zaposlenih in staršev je razvidno, da je uresničevanje vzgojnega načrta omejeno zaradi sodelovanja in neskladnega delovanja deležnikov.
    4. Med ključnimi vrednotami, ki se izpostavljajo kot najbolj zaželene, se pri vseh deležnikih pojavljata spoštovanje in strpnost.
    5. Zaposleni in učenci izražajo željo, da bi bila šola prepoznana po lepem vedenju učencev.

 



Vprašanja za intervjuje – učenci

Spoštovani,

na vaši osnovni šoli izvajamo projekt Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah. S projektom želimo na vaši šoli oblikovati vzgojni načrt, ki bi temeljil na vzgojnem konceptu celostno razvitega učenca.

Izvedli smo že anketiranje in smo dobili vpogled v vzgojo na vaši šoli. Danes pa bi želeli dobiti odgovore na vprašanja, kako si želite učenci, da bi vas vzgajali na šoli v prihodnosti.

Vljudno te vabimo k sodelovanju pri intervjuju in te prosimo, da nam na sledeča vprašanja podaš čim bolj obsežne in poglobljene odgovore.

Zbrani podatki bodo obravnavani strogo zaupno in analizirani na splošno (in nikakor na ravni odgovorov posameznika). Uporabljeni bodo za izvedbo projekta in v pomoč pri izboljšavah vzgojnih načrtov.

dr. Dejan Hozjan, pedagoški vodja projekta

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

VPRAŠANJA:

  1. vprašanje: Kako bi naj na vaši šoli vzgajali učence? Zakaj?
  2. vprašanje: Katere vrednote bi naj v šolskem prostoru veljale za vse (zaposlene, starše in učence)? Zakaj?
  3. vprašanje: Učenci so v anketi navedli, da si želijo, da bi v šoli še posebej razvijali vrednote zdravje, prijateljstvo, spoštovanje, varnost in zaupanje. Zakaj misliš, da so učenci tako odgovorili?
  4. vprašanje: Učenci si želijo, da bi bila vaša šola prepoznana po prijaznosti in lepem vedenju učencev. Zakaj so po tvojem mnenju učenci izpostavili prijaznost in lepo vedenje?
  5. vprašanje: 64% učencev se ne bi želelo vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta. Zakaj si učenci ne želijo v večji meri vključiti v oblikovanje in izvajanje vzgojnega načrta?