Silvo Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli, 2017, Ljubljana, Jutro
Dr. Stanko Gerjolj: »Avtor zelo poglobljeno predstavi prepletenost med sistemi vrednot, vzgojnim načrtom in dimenzijami celostne osebnosti. Kontekstualizacija njegovih ugotovitev ter njihova umestitev v slovenski prostor pa pomenita neprecenljiv prispevek k vzgojnemu poslanstvu šole. V tem smislu so še zlasti dragoceni rezultati avtorjeve empirične raziskave, ki pedagoškega delavca motivirajo za neposredno praktično aplikacijo vzgojnega načrta.«
VSEBINSKI POUDARKI:
I. Uvod: Predstavitev vsebine knjige
II. poglavje: Vzgojni načrt v slovenski osnovni šoli
To poglavje je posvečeno javni razpravi o vzgoji in vzgojnih načrtih, ki je potekala pred sprejetjem novele. Avtor izpostavi 7 vprašanj: Prvo vprašanje je, kaj je vzgoja; (2) ali naj ima šola vzgojni koncept ali vzgojni načrt ; (3) kaj je bila temeljna namera zakonodajalca, da je uvedel vzgojni načrt; (4) ali naj se z zakonom določi obveza, da ima vsaka šola svoj vzgojni načrt ali zakon ni potreben; (5) povezanost 2. člena Zakona o osnovni šoli (2007) z vzgojnim načrtom; (6) kako so šole oblikovale vzgojni načrt in (7) kakšna naj bo vsebina vzgojnega načrta.
III. poglavje: Smoter vzgoje in izobraževanja in vzgojni načrt
Najprej opredelimo pomen besede smoter. Aristotel je trdil, da »vsaka umetnost, vsako raziskovanje, vsako dejanje in odločanje teži k nekemu dobremu, k smotru, h kateremu vse teži« (Aristotel, 1994, str. 47). Izraz smoter torej pomeni končni cilj (gr. telos) dejavnosti.
»Smoter predstavlja hkrati cilj in obzorje vzgojne dejavnosti« (Gianola in Nanni, 1997, str. 427), kajti končni cilj, h kateremu stremimo, določa sedanji način razmišljanja. Torej ne gre le za to, da bi dosegli končni cilj, ampak za to, kaj se na poti proti cilju dogaja.
»Za ponazoritev opredelitev smotra smo izbrali štiri primere: Pestalozzija iz svetovne pedagogike, Pedička iz slovenske pedagogike, najbolj razširjeno Unescovo opredelitev (svetovna organizacija) in zadnja Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (naša država).«
IV. poglavje: Spodbujanje celostnega razvoja osebnosti in vzgojni načrt
»Avtor v knjigi raziskuje eno ključnih vprašanj slovenske sodobne teorije vzgoje, in sicer oblikovanje celostno razvite osebnosti. Kljub večdesetletni prisotnosti omenjenega vzgojnega smotra v pedagoški praksi, se v pedagoškem raziskovanju premalokrat posvetimo vprašanju ustreznega razumevanja in uresničevanja celostno razvite osebnosti v slovenskem javnem osnovnem šolstvu. Knjiga nam ponuja prav slednje. Avtor jasno prikaže teoretično-konceptualno raznolikost v razumevanju vsebine celostno razvite osebnosti in s kritično distanco oblikuje lasten uvid v njeno vsebino. Knjiga Vzgojni načrt v šoli predstavlja pomembno orodje za vse snovalce vzgojnih načrtov, tako na nacionalni ravni kot na ravni osnovnih šol.« Dr. Dejan Hozjan
V. poglavje: Vloga vrednot pri spodbujanju celostnega razvoja osebnosti
V tem poglavju se bomo posvetili vprašanju (1) kaj so vrednote, (2) kakšno vlogo imajo v človeški motivaciji, (3) kakšne vrste vrednot poznamo, kako jih klasificiramo, (4) katere vrednote naj bi šole izbrale, (5) pregledali bomo nekatere dosedanje raziskave o izboru vrednot v osnovnih šolah in zaključili (6) s smernicami o vzgoji za vrednote.
VI. poglavje: Raziskava: Kako vzgojni načrt živi v osnovnih šolah
»Spodbudno je, da je ob nastajanju, spremljanju in spreminjanju vzgojnega načrta zaslediti vse več sodelovanja med učitelji in starši, več skupnega razmišljanja o tem, kako vzgojne dejavnosti čim bolj usmeriti v krepitev samospoštovanja učencev in celostnega razvoja njihove osebnosti. Besedilo tudi upravičeno opozarja, da učitelji v tem zahtevnem procesu potrebujejo več avtonomije ter čim bolj kakovostno usposabljanje in podporo, da bodo obvladali čim širši spekter vzgojnih dejavnosti.« Ddr. Barica Marentič Požarnik
VII. poglavje: Sklepne ugotovitve: spoznanja, predlogi in nova vprašanja
RECENZIJA: dr. Dejan Hozjan
PREDSTAVITEV knjige: Po izidu 2017 je bila knjiga predstavljena večkrat. Več.