Tanatogogika: kultura poslavljanja, 18. 10. 2025

Sobota, 18. 10. 2025, 8.00 – 16.00
Ljubhospic, Hradeckega cesta 20, 1000 Ljubljana

Seminar sloni na izrazu dr. Pedička tanatogogika, ki opisuje proces izgubljanja in poslavljanja. Izgube in poslavljanja spremljajo vsakdanji del pedagoškega procesa. V sodelovanju s Hišo Ljubhospic smo pripravili seminar, ki približa udeležencem proces žalovanja, spremljanje žalujočih ter soočanje z izkušnjami izgubljanja, bolezni in zdrsov, kar spremlja slehernega človeka.
Udeleženci spoznavajo sledeče teme:

  • temeljna pedagoška misel o tanatogogiki,
  • svoj odnos do smrti in izgub v življenju,
  • sodoben odnos do izgub in smrti,
  • vrste izgub, s katerimi se srečajo učenci,
  • izkušnje pedagoških delavcev pri soočanju z žalovanjem učencev,
  • spoznajo področja celostnega razvoja osebnosti,
  • proces žalovanja,
  • rituali žalovanja,
  • proces spremljanja žalujočih,
  • kultura poslavljanja.

IZVAJALCI: dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja in direktor IFP, dr. Marjan Sedej, direktor Zavoda Ljubhospic, Tatjana Fink, bivša strokovna vodja Ljubhospica.
KOMU JE SEMINAR NAMENJEN: vsi pedagoški delavci (vzgojitelji, učitelji, profesorji, razredniki, šolski svetovalni delavci, ravnatelji) in drugi zainteresirani posamezniki.
TRAJANJE: 8 ur
NAČIN DELA: predavanja in vaje
TOČKE: 8 urni seminar se točkuje z 0,5 točke.
KOTIZACIJA: 55,00 €; udeleženci VIZ 35,56 €.

PROGRAM: Tanatogogika 2025 – natisni

Prijava za seminar Tanatogogika: kultura poslavljanja, 18. 10. 2025

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

Samospoštovanje in kultura spoštovanja, januar 16. in 17. 1. 2026

OŠ LAVA, Celje

Petek in sobota, 16. 1.  in 17. 1. 2026

Samospoštovanje je izhodiščna matrica za vse odnose. Na seminarju raziščemo, kaj je samospoštovanje in kako ga razvijati. To je pomembno za osebni razvoj, kakor tudi učiteljem v pomoč pri spremljanju razvoja otrok in mladostnikov.

Ker je spoštovanje vrednota, ki jo v vzgojni načrt vključuje 90 % slovenskih osnovnih šol, je potrebno razvijati teoretični okvir in praktične veščine učiteljev, da bi šole dosegale cilje, ki so si jih postavile v vzgojnih načrtih. Vzgojni načrti spodbujajo razvijanje kulture spoštovanja.

Na seminarju predstavimo vrednoto spoštovanje kot izhodišče za vzgojne dejavnosti in samospoštovanje kot jedro osebnosti. Program je osnovan na rezultatih izsledkov raziskave o vzgojnih načrtih, ki so predstavljeni v doktorski disertaciji: vzgojni načrt v vlogi spodbujanja celostnega razvoja osebnosti, objavljeni v knjigi: Silvo Šinkovec, (2017): Vzgojni načrt v šoli, Jutro.

Udeleženci spoznavajo sledeče teme:

  • osnove spoštovanja in samospoštovanja,
  • samospoštovanje kot jedro osebnosti,
  • področja celostnega razvoja osebnosti,
  • povezanost zasvojenosti z nizkim samospoštovanjem,
  • nezdrav življenjski slog in možnosti razvoja zdravih navad,
  • komunikacijski šumi in obrambna komunikacija,
  • vloga vrednot v vzgojnih načrtih in motivacijska vloga vrednot,
  • osnovne veščine za spodbujanje razvoja samospoštovanja
  • priprava konkretnih možnosti razvoja vrednote spoštovanje v vzgojno-izobraževalni ustanovi.

IZVAJALCA: dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja in mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava

KOMU JE SEMINAR NAMENJEN: ravnatelji, svetovalni delavci, ekipe za vzgojni načrt in drugi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

TRAJANJE: 16 ur

TOČKE: 1

CENA: 95,00 €, za udeležence iz VIZ 76,27 €

PRIJAVA: do 12. 1. 2026, preko sistema KATIS, ali pedagogikaifp@gmail.com

________________________________________________

Prijavni obrazec za seminar Samospoštovanje in kultura spoštovanja

Obvezno strinjanje s pogoji uporabe:

Opomba:
* Polja iznačena z * so obvezna

Primer oblikovanja vzgojnega koncepta na osnovni šoli

Dejan Hozjan, Tjaša Udovč in Eli Čigon 

Primer oblikovanja vzgojnega koncepta na osnovni šoli1

Povzetek:

S projektom Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah želimo narediti premik v samem načrtovanju vzgojnih načrtov. Če so le ti pogosto odraz taksonomsko naštetih željenih vrednot različnih deležnikov (vodstva šol, zaposlenih, učencev in staršev), ki v pedagoški praksi ne zaživijo, želimo s projektom vzgojne načrte nadgraditi z vzgojnim konceptom. Slednji je razumljen kot identitetno jedro celotne šole in pomeni njeno dolgoročno filozofijo, ki so ji zavezani vsi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor, in jo dejansko tudi živijo.

V prispevku želimo s pomočjo primera pokazati, na kakšen način je mogoče v osnovnih šolah nadgradili obstoječi vzgojni načrt z vzgojnim konceptom, ki bo predstavljal vzgojno identiteto posamezne osnovne šole.

1. Uvod

Vzgojni načrti so bili zakonsko umeščeni v slovenski šolski prostor od leta 2008. Snovalci šolske zakonodaje so z njimi želeli načrtno razvijati vzgojno področje v osnovnih šolah. Tako je naloga ravnateljev osnovnih šol, da skupaj z različnimi deležniki oblikujejo vzgojni načrt, ki bo predstavljal nadaljnji vzgojno razvoj šole in omogočal staršem vpogled v vzgojno delo šole (Zakon o osnovni šoli, 2008).

Desetletne izkušnje z vzgojnimi načrti kažejo, da so vzgojni načrti v osnovnih šolah odraz vzgojnih želja različnih skupin, ne odražajo pa konceptualnega razvijanja vzgojnega področja. Tako lahko v njih zasledimo zapise partikularnih vrednot, ki niso povezane v celoto in ne predstavljajo vzgojnega koncepta. Umanjkanje vzgojnega koncepta v javnih osnovnih šolah se najpogosteje odraža v dejstvu, da šole ne dosegajo željenih rezultatov na vzgojnem področju, t. j. celostnemu razvoju učencev (Šinkovec, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, na kakšen način bi bilo mogoče razvijati vzgojni koncept v osnovnošolskem prostoru..

2. Namen in cilji primera razvijanja vzgojnega koncepta

Temeljni namen primera je oblikovanje v vzgojnega načrta, ki bo temeljil na vzgojnem konceptu celostno razvitega posameznika na osnovni šoli.

Za potrebe doseganja zastavljenega namena pa je potrebno uresničiti naslednje cilje:

1. izvedba evalvacije obstoječega stanja na vzgojnem področju na osnovni šoli,

2. razvijanje lastnih vzgojnih prioritet in vzgojnega koncepta na osnovni šoli,

3. oblikovanje modela vzgojnega načrta za osnovni šoli in

4. načrtovanje implementacije modela vzgojnega načrta v neposredno pedagoško prakso na osnovni šoli .

3. Opis izvedbe primera razvijanja vzgojnega koncepta

Da bi lahko v celoti realizirali zastavljen namena in cilj, mora biti primer razvijanja vzgojnega koncepta sestavljen iz 4. faz (Slika 1).

Slika 1: Pogoji za razvijanje vzgojnega koncepta

1. faza: Izvedba evalvacije obstoječega stanja na vzgojnem področju

V okviru prve faze je potrebno raziskati stopnjo uresničevanja vzgojnega načrta na osnovni šoli. Glede na to se oblikuje evalvacijski inštrument, ki omogoča SWOT analizo obstoječih vzgojnih načrt in dejavnosti šole. Oblikuje se vprašalnik za evalviranje vzgojnega načrta in dejavnosti šole za različne deležnike (vodstvo šol, zaposlene, učence in starše). S pomočjo vprašalnika se izvede analiza dokumentov (t. j. vzgojnega načrta, vzgojnih dejavnosti) in anketiranje predstavnikov različnih deležnikov. Po opravljeni SWOT analizi se pripravi poročilo o zatečenem stanju na vzgojnem področju.

2. faza: Razvijanje lastnih prioritet in vzgojnega koncepta

Bistvo druge faze je oblikovanje vzgojnega koncepta za osnovno šolo. Za potrebe le tega je potrebno prvenstveno oblikovati orodje za usklajevanje vzgojnih želja in načel. Le ta bo temeljilo na poglobljenem intervjuju s predstavniki različnih deležnikov. Na tej podlagi in na SWOT analizi iz 1. faze je moč zasnovati skupni vzgojni koncept.

3. faza: Oblikovanje modela vzgojnega načrta

V tretji fazi se vzgojni koncept osnovne šole oblikuje v konkretnejšo obliko, t. j. v vzgojni načrt. Le ta vsebuje tematska vzgojna področja in vzgojna načela delovanja osnovne šole.

4. faza: Načrtovanje implementacije modela vzgojnega načrta

Sočasno z oblikovanjem modela vzgojnega načrta poteka zadnja vsebinska faza, v okviru katere poteka intenzivno komuniciranje z različnimi deležniki o uresničevanju novega vzgojnega načrta in vzgojnega koncepta v neposredno pedagoško dejavnost šole. Pri slednjem se natančneje opredelijo aktivnosti posameznih deležnikov na vzgojnem področju, predvsem zaposlenih na osnovnih šolah.

3. Zaključek

S primerom želimo oblikovati primer dobre prakse pri sistemskem razvijanju vzgojnega področja osnovnih šol. Pi čemer zasledujemo osnovni vzgojni namen, t. j. sistematično oblikovanje celostnega posameznika, da bo le-ta znal delovati v sodobni družbi. Predstavljen teoretični primer nam je služil kot podlaga za projekt Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah. Z njim smo želeli na Osnovni šoli Koroška Bela nadgraditi njihov vzgojni načrt s konceptom. Uspešna izvedba projekta pa lahko služi kot podlaga prenos primera dobre prakse tudi na druge šole.

Literatura

Šinkovec, Silvo (2017). Vzgojni načrt v šoli – Spodbujanje celostnega razvoja osebnosti učencev. Ljubljana: Jutro in Inštitut Franca Pedička.

Zakon o osnovni šoli (2007). Uradni list RS, št. 102/2007 (9. 11. 2007). 

1 1 Prispevek je nastal v okviru projekta »Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah«, financiran v okviru razpisa »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023« s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropske unije, in sicer iz evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

______________

Nazaj na stran projekta »Celostni pristop k implementaciji vzgojnih načrtov v osnovnih šolah.«

Zagovor doktorske disertacije

V sredo, 28. 9. 2016 je imel p. Silvo Šinkovec
zagovor doktorske disertacije z naslovom
VZGOJNI NAČRT V VLOGI SPODBUJANJA CELOSTNEGA RAZVOJA UČENCEV

na Pedagoški fakulteti v Kopru.

Mentor: dr. Dejan Hozjan