Dejan Hozjan in Janja Glušič
Izhodišča za razvijanje vzgojnega koncepta v osnovnih šolah1
Povzetek
V pričujočem članku se ukvarjamo z vprašanjem, na kateri podlagi je potrebno razvijati vzgojni koncept v osnovnih šolah. Pri tem izhajamo iz razumevanja vzgojnega načrta in umestitve vzgojnega koncepta vanj. Na ta način bralec dobil pogled v sistematičen pristop vzgojnega delovanja šole. Bistven del prispevka pa predstavlja opis tako zunanjih kot notranjih dejavnikov ki omogočajo razvoj vzgojnega koncepta.
1. Uvod
V slovenskem prostoru obstaja že dobro desetletje koncept vzgojnih načrtov v osnovnih šolah. Pogosto pa le ti nastajajo fragmentarno in so sinergija interesov različnih deležnikov, kar se pogosto odraža v tem da so vrednote v vzgojnih načrtih med sabo nepovezane. Z vzgojnim konceptom pa se želi vzpostaviti nadgradnja vzgojnega načrta in povezava vrednot v celostno in zaključeno obliko.
V pričujočem članku želimo podati pregled vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvijanje vzgojnega koncepta. Da bi lažje vpeljali bralca v samo razumevanje dejavnikov razvijanja vzgojnega koncepta, je članek zastavljen nekoliko širše in uvodoma umesti vzgojo in vzgojni koncept v šolski prostor. V nadaljevanju pa se osredotočimo v prej omenjene dejavnike.
2. Razumevanje vloge vzgoje in vzgojnega koncepta v šolskem prostoru
Vzgoja se v šolskem prostoru kaže na vsakodnevni ravni. Najbolj jo prepoznamo v stilih, ki so implementirani v vsakodnevnem procesu delovanja šole, v vrednotah in načelih, ki jih spodbuja šola, v metodah spodbujanja, poučevanja in prepričevanja svojih učencev, ki jih uporabljajo učitelji ter v pojavih, ki jih šola podpira in poskuša preprečiti pri učencih. Na vse te dejavnike pa močno vpliva okolje, v katerem se šola nahaja in posameznikov, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces (Cencič, 1986).
Vzgoja je koncept, ki je nepogrešljiv v procesu celostnega razvoja posameznika, torej njeno vlogo ne moremo minimalizirati. Izvaja se načrtovano in namerno (Čuk & Lesar, 2009). Vloga vzgoje, ki se največkrat kaže v šolskem prostoru, je večinoma videna iz vidika procesa, preko katerega šola deluje in rezultata, ki ga šola želi doseči. Na delovanje šole pa vpliva veliko različnih dejavnikov, ki skupaj poskušajo zasnovati tem bolj optimalno okolje za vzgojo celostno razvitih posameznikov.
V želji, da bi se osnovne šole bolj sistematično lotevale razvijanje vzgoje je bil v osnovnih šolah vzpostavljen koncept vzgojnega načrta. Po zakonodaji Republike Slovenije je od leta 2008 dolžnost vsake šole, oblikovati vzgojni načrt, ki zastavlja korake, ki jih bo naredila za uresničevanje ciljev v 2. členu ZOS (Zakon o osnovni šoli, 2007). S tem si šole zastavijo plan doseganja univerzalnih ciljev celotne države. Očitno pa je, da s samo zasnovo vzgojnih načrtov učiteljem, učencem in staršem, šola ne ponudi konkretnih vrednot in načel za katere se posamezna šola zavzema. Z oblikovanjem vzgojnih konceptov bi vsaka šola imela točno določen skupek vrednot in načel, ki bi staršem in učencem oblikoval boljše razumevanje delovanja šole in pojasnil pomen že načrtovanih dejavnosti in vsakodnevnih odločitev učiteljev in šole, ki bi kot vodilo pri svojem delu uporabljali vzgojni koncept.
3. Dejavniki oblikovanja vzgojnega koncepta
Ob razvijanju vzgojnega koncepta je zmotno verjetni, da vedo samo učitelji ali samo vodstvo šole, kaj je potrebno vključiti v proces vzgajanja. V procesu oblikovanja vzgojnega koncepta moramo vključevati tudi določene dejavnike, ki imajo posreden in neposreden vpliv na celostni razvoj in vzgojo učencev. Ti dejavniki se delijo na zunanje, ki na vzgojni koncept vplivajo posredno in notranje, ki pa direktno vplivajo na sestavo vzgojnega koncepta (Slika 1).
Slika 1: Dejavniki oblikovanja vzgojnega koncepta
3.1. Zunanji dejavniki oblikovanja vzgojnega koncepta
Zunanji dejavniki, ki vplivajo na sestavo vzgojnega koncepta, se delijo na:
1. družbo,
2. šolsko politiko,
3. pedagoško stroko in
4. pedagoško prakso.
Ti dejavniki veljajo za vse šole v državi in se ne razlikujejo po skupnosti in okolju v katerem se šola nahaja.
k 1.
Družba ima seveda veliko vlogo, ko govorimo o vzgoji nasploh in to drži tudi pri zasnovi vzgojnega koncepta. Družba je tista, ki primarno določi samo razumevanje vzgoje in njen pomen. Z določanjem pomena vzgoje v družbi določimo tudi koliko pozornosti bomo namenili le-tej na politični, strokovni in praktični ravni. Družba je tudi tista, ki ima največji vpliv na vrednote in načela, ki se želijo razvijati s procesom vzgoje ter vpliva na razmišljanje vsakega posameznika.
k 2.
Ob določanju vzgojnega koncepta moramo upoštevati šolsko politiko države. Pri tem procesu moramo dosledno upoštevati zakonodajo, ki vodi šole pri iskanju sprejemljivih korakov in konceptov kateri spodbujajo uresničevanje 2. člena ZOŠ, ki zapisuje cilje osnovnošolskega izobraževanja. Dejavnik šolske politike, poleg usmerjanja dovoljene in nedovoljene vzgojne prakse šol, tudi določa njihovo avtonomnost, ki pa jo vsaka šola potrebuje za doseganje vzgojnih ciljev, ki so pomembni za individualno in unikatno skupnost šole.
k 3.
Na sestavo vzgojnega koncepta tudi vpliva dejavnik splošne pedagoške stroke, ki je eden temeljev za razumevanje pomena vzgoje v družbi. Brez dobro razvite pedagoške stroke nimamo zastavljenega celotnega pomena vzgoje in izobrazbe, torej lahko zaposleni v šoli delajo samo intuitivno ter brez konkretnih in preverjenih spoznanj.
k 4.
Nazadnje lahko kot zunanji dejavnik določimo pedagoško prakso. Ta pa določa razvitost vzgojnih modelov uporabljenih v šolah in usposabljanje pedagoškega kadra.
3.2. Notranji dejavniki oblikovanja vzgojnega koncepta
Notranji dejavniki vzgojnega koncepta, na vzgojni koncept vplivajo neposredno. Ti dejavniki so tisti, ki so aktivno vključeni v proces sestavljanja vzgojnega koncepta za vsako specifično šolo, ki se vedno razlikuje od druge. Delimo pa jih na:
1. akterji šolskega prostora,
2. zgodovina šolskega prostora,
3. pedagoški modeli šole in
4. prikriti kurikulum.
k 1.
Vzgojni koncept sestavljajo akterji šolskega prostora, ki vključuje vse posameznike, na katere vzgojni koncept vpliva direktno. To so učenci, učitelji, starši, vodstvo, ostali strokovni delavci in drugi zaposleni. Ideja vzgojnega koncepta vključuje enakovredno vključevanje in sodelovanje med učitelji, učenci ter starši. Na akterje šolskega prostora pa vplivajo posameznikove vrednote, njihova osebnost, vzorci njihovega vedenja in interakcije, ki se pojavljajo med njimi.
k 2.
Ko razvija šola svoj vzgojni koncept, je potrebno, da se vanj vključi zgodovinski dejavnik šolskega prostora. Vsaka šola in prostor, v katerem se nahaja zajemata svoje tradicije, običaje, dogodke, osebnosti in dediščino, ki je ključnega pomena za učenčevo razvijanje občutka pripadnosti in čuječnosti do okolja, v katerem se razvija.
k 3.
Osnovne šole v Sloveniji se tudi razlikujejo po različnih pedagoških modelih, ki vplivajo na vrsto pedagogike, ki se pojavlja pri delovanju celotne šole na dnevni ravni. Ti modeli so lahko standardni modeli javne šole ali pa reformirani modeli vzgoje, ki so se začeli pojavljati na prelomu 19. in 20 stoletja. Pedagoški model šole ima velik vpliv na vrednote in načela, ki jih želi šola razvijati, na primer model Marije Montessori, ki se zavzema za razvoj samostojnosti in samoiniciativnosti, ne bo imelo istega vzgojnega koncepta kot šole, ki so zasnovane na modelu Waldorfske pedagogike, ki pa se bolj osredotoča na razvijanje sprejemanja drugačnih in razvijanju individualne identitete (Devjak, Berčnik, & Plestenjak, 2008).
k 4.
Nenazadnje na proces oblikovanja vzgojnega koncepta vpliva prikriti kurikulum šole, ki se vpeljuje v proces vzgoje na vsakodnevni ravni. Prikriti kurikulum je zasnovan na temeljih vrednot in načel posameznikov ali supin, te vrednote in načela pa niso zapisane. Z njimi pa se veliko učiteljev in zaposlenih umerja v vsakodnevnih situacijah, ki nimajo predpisanih specifičnih ukrepov.
4. Zaključek
Oblikovanje vzgojnega koncepta je kompleksen proces, ki zajema številne dejavnike. Zagotovo ni dovolj fokusiranje zgolj na samo šolo in njene deležnike, ampak je potrebno oblikovanje vzgojnega koncepta umestiti v širši kontekst. Ker je potrebno pri oblikovanju vzgojnega načrta in posledično vzgojnega koncepta upoštevati družbo in šolsko zakonodajo ne morejo biti urejanje vzgojnega področja posamezne javne osnovne šole prepuščeno stihiji, ampak je potrebno upoštevati vse zunanje dejavnike. Šele na tej podlagi je mogoče umestiti vzgojni koncept v kontekst posamezne osnovne šole in potreb njenih deležnikov ter okolja.
Literatura
Cencič, M. (1986). Dinamika vzgojnega dela v šoli. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Čuk, M. P., & Lesar, I. (2009). Moč vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Devjak, T., Berčnik, S., & Plestenjak, M. (2008). Alternativni vzgojni koncepti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Zakon o osnovni šoli. (2007). Uradni list 120/2007 (uradno prečiščeno besedilo). Pridobljeno 10. 6 2023 iz https://zakonodaja.com/zakon/zosn/60d-clen-vzgojni-nacrt-sole