Pomen celostnega razvoja osebnosti za razvoj talentov, Portorož 2017

Silvo Šinkovec, Inštitut Franca Pedička

Pomen celostnega razvoja osebnosti za razvoj talentov

III. mednarodna znanstvena konferenca, 26. – 28. 10. 2017
Talent education – izobraževanje talentov

Zbornik prispevkov, MIB, Ljubljana
Povzetek
Delo z nadarjenimi otroki se od prizadevanja za večanje produktivnosti in zgodnje diagnosticiranje preveša v iskanje oblikovanja celovite osebnosti. Osnovna šola ima svoj vzgojni načrt, ki daje možnost, da se šola zaveže celovitim pedagoškim konceptom, ki vključujejo celostni razvoj osebnosti. V naši raziskavi smo želeli vedeti, kako so šole uporabile vzgojne načrte. V raziskavi smo pregledali 60 vzgojnih načrtov osnovnih šol in opravili 30 intervjujev z vodstvi šol. Ugotovili smo, da je najpogosteje izbrana vrednota spoštovanje in da so izpolnitvene vrednote najmanj navedene. Od definicije osebnosti je odvisno, preko katerih vsebin se lahko osebnost razvije do svoje najvišje možne stopnje razvoja, do izpolnitve. Zato so pomembna področja osebnosti, ki jih vključujemo, in jedro osebnosti, ki vsa področja med seboj povezuje. Naš predlog sledi dokumentu Unescove komisije in Zakonu o osnovni šoli. Unescova komisija želi, da šola prispeva k razvoju vsakega učenca »k njegovemu duševnemu in telesnemu razvoju, čustvovanju, smislu za lepoto, k osebni odgovornosti in duhovnim vrednotam«. Zakon o osnovni šoli pa poudari »spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika« (2. člen). Iz sinteze teh dveh opredelitev predstavljamo sedem področij razvoja osebnosti: 1) telesni razvoj, 2) čustveni razvoj, 3) spoznavni razvoj, 4) osebna odgovornost ali moralni razvoj, 5) socialni razvoj, 6) smisel za lepoto in 7) duhovni razvoj in predlagamo, da vsako področje lahko prispeva k izpolnitvi osebnosti. Kot najbolj za vzgojo uporabno jedro osebnosti pa predlagamo samospoštovanje. To daje jasna izhodišča povezanosti razvoja talentov z razvojem osebnosti.

Abstract
Working with gifted children has shifted from efforts to increase productivity and early diagnosing towards searching for formation of a holistic personality. Elementary schools have their own educational plan, allowing them space to undertake comprehensive pedagogical concepts that include an integrated development of personality. In our research, we wanted to find out how schools used educational plans. Sixty elementary school educational plans have been examined in the survey and thirty interviews were done with school headmasters. We have found out that most frequent chosen value was respect and that fulfilment values are the least represented. The contents through which person can develop to its highest possible level depend on the definition of personality. Therefore, it is important which area of personality are included in educational process and the core of personality that connects all areas into one. Our proposal follows the document of the UNESCO Commission (1996) and ZOŠ – The Elementary School Act (2007). The UNESCO Commission expects the school to contribute to the development of each pupil, “to his mental, physical and emotional development, to his sense of beauty, towards personal responsibility and spiritual values”. The Elementary School Act highlights “the promotion of harmonious physical, cognitive, emotional, moral, spiritual and social development of the individual” (2nd article). On the basis of the synthesis of these two definitions, we are introducing seven spheres of development, suggesting that each of them contributes to a fulfilment of a person: 1) physical development, 2) emotional development, 3) cognitive development, 4) personal responsibility or moral development, 5) social development, 6) sense of beauty and 7) spiritual development. We propose, too, self-esteem for educational purposes as a most valuable core of personality. This framework underlines importance of the relationship of talent education with the development of hole personality.