»Vzgojni načrt je nov pojem v slovenski šolski zakonodaji. Uveden je bil z novelo Zakona o osnovni šoli (Uradni list 102/2007), ki je uzakonila, da mora vsaka osnovna šola oblikovati svoj vzgojni načrt. V skladu s tem zakonom so slovenske osnovne šole v šolskem letu 2007/08 izdelovale vsaka svoj vzgojni načrt, rok za izdelavo je bil september 2008. Od jeseni 2008 ima vsaka slovenska osnovna šola svoj vzgojni načrt.« (Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli).

  • Šinkovec, Silvo (2007): Kako do vzgojnega načrta? V: Vzgoja, IX/3, 35:1.

Celotno besedilo novele (ZOŠ, 2007, 60. d člen)

Razlogi za uvedbo vzgojnega načrta

»Vzgojni načrt naj /…/ zapolnjuje vrzel med splošno deklariranimi cilji, ki so zapisani v zakonu, in med vzgojnimi dejavnostmi, ki jih šole izvajajo« (Škrinjar, 2007, str. 3).

»Za vzgojno področje sicer obstajajo programske smernice za delo z oddelčno skupnostjo, posamezni vzgojni elementi v posameznih učnih načrtih (npr. pri učenju tujih jezikov spoznavamo tudi druge kulture). Nimamo pa neke celovite usmeritve, kako naj šola tudi vzgaja« (prav tam).

»Z vzgojnim načrtom je možno ozavestiti vse načine, ki jih že uporabljamo v šolah ter dodati še nove dejavnosti« (prav tam).

  • Škrinjar, Mojca (2007): Zakaj šola potrebuje vzgojni načrt? V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:3.
  • Kolenko, Marijana (2007): Vzgoja in razvoj vrednot. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:7-9.
  • Mal, Bernarda (2007): O projektu: Za srečen dan. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:9-11.
  • Šinkovec, Silvo (2007): Poslovni svet ceni človeka. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:16.

Uresničevanje 2. člena ZOŠ

»Uvedba vzgojnega načrta je, kot smo videli, tesno povezana z uresničevanjem 2. člena Zakona o osnovni šoli (2007), 11 zato podrobneje poglejmo cilje, ki jih ta člen poudarja.

Naštete cilje v zakonu smo strnili v štiri skupine: izobraževalni cilji; cilji, povezani z razvijanjem sposobnosti in talentov; cilji, povezani s socialnim razvojem osebnosti; in cilji, povezani z osebnostnim razvojem učencev (Slika 1). Včasih se seveda ciljev ne da natančno ločiti med seboj, ker se področja vsebinsko prepletajo. Poglejmo štiri skupine ciljev 2. člena ZOŠ.«

(Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli, str 30)

»Namen uvedbe vzgojnega načrta je bil, da bi šole lažje dosegale cilje, ki so zapisani v 2. členu ZOŠ (2007), saj so vsi za vsako šolo obvezni. Zato naj bi vsaka šola pri evalvaciji vzgojnega načrta iz nabora ciljev ZOŠ preverjala, katerim ciljem načrtovane dejavnosti ustrezajo in dajejo ustrezne sadove, hkrati pa, na katerih področjih so dejavnosti preskromne in ciljev ne dosegajo.« (Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli, str 30 /dodamo PDF 2.5./

  • Gomboc, Miroslav (2007): Vsebina vzgojnega načrta. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:4-5.
  • Šinkovec, Silvo (2017): Vzgojni načrt v šoli: Spodbujanje celostnega razvoja osebnosti učencev, Ljubljana, Jutro. 2. poglavje
  • Korbar, Jasna (2007): Alternativne oblike izvajanja vzgojnih ukrepov. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:12-13.

 

Vzgojni koncept ali načrt

/povezava na PDF – knjiga 2.2./

»Vprašanje, ali je ustreznejša raba izraza ‚koncept‘ ali ‚načrt‘, je bilo prisotno ves čas javne razprave, zasledimo pa ga tudi še kasneje. Na začetku razprave sta se izraza prepletala, pogosto sta bila uporabljena kot sinonima, kot nekaj, kar bo šele prišlo v rabo in bo verjetno z zakonom določeno. Tudi predlagatelji na začetku niso jasno razločili izrazov ‚koncept‘ in ‚načrt‘. Pogosto je iz konteksta razprave možno razbrati, na kaj točno se nanaša raba izrazov pri posameznem razpravljavcu, nekateri pa izraza kar enačijo.« Šinkovec, Vzgojni načrt v šoli, 19 ?

Seminar: Kako oblikovati vzgojni načrt (2008)

V letu 2008 je na različnih osnovnih šolah potekal seminar: Kako oblikovati vzgojni načrt. Vodili smo ga: Marijana Kolenko, Jasna Korbar in Silvo Šinkovec

Priporočila o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole (MZZŠ, 2008) /povezava v PDF na dokument/

»Priporočila o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole so namenjena pomoči in spodbudi šolam pri tej zahtevni strokovni nalogi. Šole so pri načrtovanju in izvajanju vzgoje in izobraževanja strokovno avtonomne. Avtonomnost je namreč pogoj ustvarjalne svobode in s tem povezane strokovne odgovornosti. Oblikovanje vzgojnega načrta šole je priložnost za razmišljanje o vrednotah, ki so pomembne za evropski kulturni prostor, za slovensko javno vzgojo in izobraževanje in za lokalno okolje šole. Z vzgojnim načrtom šola načrtuje uresničevanje teh vrednot. Vzgojni načrt je tudi priložnost za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in
prevzemanju skupnih odgovornosti Priporočila je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval Minister za šolstvo in šport. V skupini so sodelovali predstavniki pedagoške stroke, pedagogi iz prakse, predstavniki civilne družbe, Zavoda RS za šolstvo ter Ministrstva za šolstvo in šport.«
Vodja delovne skupine mag. Miroslav Gomboc

  • Mlakar, Jože (2007): Vzgojni koncept Škofijske klasične gimnazije. V: Vzgoja (V žarišču: Vzgojni načrt šole), IX/2, 34:14-15.